Jedro

Toženka na s strani tožnikov opozorjene pomanjkljivosti mnenja in ugovore, ki sta jih imela tožnika na stališče komisije, ni odgovorila, pač pa zgolj navedla, da je minister, upoštevajoč strokovno mnenje, po preverbi skladnosti in zakonitosti strokovnega mnenja, zlasti ali je komisija upoštevala vse zahteve iz 22.c člena ZNB in vse zahteve iz prvega odstavka 214. člena ZUP, odločil, da se obvezno cepljenje ne opusti.

Izpodbijana odločba, ki ne vsebuje obrazložitve oziroma odgovora na navedbe o pomanjkljivosti mnenja in ugovore v zvezi s stališči iz mnenja, je obremenjena s kršitvijo 214. člena ZUP. Po 6. točki 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno takšnemu zahtevku strank.

Izrek

I. Tožba se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-525/2018-8 z dne 28. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se obvezno cepljenje po programu cepljenja za A.B. ne opusti. V obrazložitvi navaja, da sta starša vložila predlog na podlagi 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Toženka je na podlagi 22. člena ZNB predlog poslala Komisiji za cepljenje, ki je predlog presojala na podlagi zdravstvene dokumentacije oziroma dokaznega gradiva, ki je bilo predloženo predlogu. Komisija je podala strokovno mnenje, da se obvezno cepljenje po programu cepljenja ne opusti. Toženka je v skladu z načelom zaslišanja strank iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) strokovno mnenje poslala predlagateljema in jima dala možnost, da se o njem pisno izjavita. Predlagatelja sta podala pisno izjavo o strokovnem mnenju in v izjavi navedla, da je komisija potrdila alergijo na kravje mleko, oslabljen imunski sistem in obstoj genskih predispozicij za alergijske bolezni, zaradi zdravstvenega stanja pa bi bilo lahko cepljenje usodno. Zaradi povišanih možnosti nastanka alergij bi bilo potrebno izvesti preiskave glede alergij. Potrjeno je, da se težke sistemske alergijske reakcije pojavljajo, kar pomeni, da je možnost, da se pojavijo tudi pri A., ki je že gensko bolj nagnjena k njim. Komisija je navedla, da testi za ugotavljanje obstoja alergij na sestavine v cepivih obstajajo, vendar pa A. do sedaj ni bila napotena na nobene take teste. Ker torej možnost alergij ni izključena, bi bilo treba cepljenje opustiti. Komisija tudi nikjer ne navaja, da sestavine v cepivih niso enake sestavinam, ki so prisotne v kravjem mleku, kar pomeni, da cepiva gotovo predstavljajo tveganje za pojav alergijske reakcije po cepljenju. A. ima slab imunski sistem, saj zdravi otroci ne zbolevajo tako pogosto za okužbami. V zadnjem času se še bolj pogosto pojavljajo nepojasnjena vročinska stanja, večkrat ji iz nosu teče kri. Ne strinjata se, da je bolnega otroka oziroma otroka z oslabljenim imunskim sistemom še bolj priporočljivo cepiti. Komisija potrjuje genske predispozicije za alergijske bolezni, zato sta prepričana v potrebnosti preiskav glede alergij na sestavine cepiv. Glede na potrjeno gensko nagnjenost k alergijam se zdi predhodno testiranje nujno. Navedba, da alergije niso kontraindikacije za cepljenje, ne drži, saj se cepljenje otrok z določenimi alergijami opusti. V zvezi s pisno izjavo toženka ugotavlja, da izjavi ni bilo priloženih novih zdravstvenih dokazov. V skladu s 193. členom ZUP je komisija izdala natančno in strokovno obrazloženo mnenje, ki je nepristransko ter v skladu s pravili znanosti in stroke. Na podlagi 22.č člena ZNB, ki določa, da minister za zdravje izda odločbo o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja na podlagi strokovnega mnenja, je minister, upoštevajoč strokovno mnenje, po preverbi skladnosti in zakonitosti strokovnega mnenja, zlasti ali je komisija obravnavala vse zahteve iz 22. člena ZNB in vse zahteve iz prvega odstavka 214. člena ZUP, odločil, da se obvezno cepljenje po programu cepljenja ne opusti.

2. Tožnika v tožbi navajata, da odločba povzema vsebino predloga za opustitev cepljenja, mnenje komisije ter pripombe tožnikov, nato pa je toženka zaključila, da je minister za zdravje izdal odločbo o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja na podlagi strokovnega mnenja komisije, po preverbi skladnosti in zakonitosti strokovnega mnenja, zlasti ali je komisija obravnavala vse zahteve iz 22.c člena ZNB in vse zahteve iz prvega odstavka člena 214. ZUP. Iz navedenega je razbrati, da toženka ni navedla razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekuje sprejem odločbe, niti razlogov, zaradi katerih zahtevku tožnikov ni bilo ugodeno, saj odločba nima obrazložitve, kot jo zahteva 214. člen ZUP in je zato ni mogoče preizkusiti. Zgolj povzetek navedb tožnikov iz predloga za opustitev cepljenja, njegove dopolnitve, strokovnega mnenja komisije in pripomb tožnikov, ne predstavlja uvida v razloge, ki so vodili toženko, da je sprejela svojo odločitev. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka, v posledici pomanjkljive obrazložitve ni moč govoriti o tem, da je bilo v postopku ugotovljeno popolno dejansko stanje. Nadalje izrek ni dovolj odločen. Tožnika nista zahtevala opustitve po programu, temveč sta konkretno navedla, za katera cepljenja predlagata opustitev. Iz odločbe izhaja, da je minister upoštevajoč strokovno mnenje komisije, pred izdajo odločbo preveril skladnost in zakonitost strokovnega mnenja in na tej osnovi ocenil, da se obvezno cepljenje ne opusti, vendar ni nikjer pojasnjeno, kako in v katerem delu je minister preveril skladnost in zakonitost strokovnega mnenja. Komisija se tudi ni opredelila do navedb strank, čeprav sta tožnika navajala zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem, kot zakonski razlog za opustitev. Do teh navedb se ni opredelila tudi toženka. Zgolj navedba, da v kolikor bi deklica imela oslabljen imunski sistem, da bi cepljenje še bolj svetovali, ne predstavlja odgovora na navedbe, da je A. imunski sistem oslabljen. Neodgovorjene so ostale tudi navedbe, da je alergična na mehčalec v perilu, določeno hrano in neznane alergene ter da so proteini iz kravjega mleka uporabljeni v postopku proizvodnje cepiv, zaradi česar je A., kot alergik na mleko, zagotovo alergična tudi na vsakršno cepivo. Toženka se je dolžna opredeliti do vseh navedb strank, ker tega ni storila je z opustitvijo zagrešila bistveno kršitev pravil postopka. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka neobrazloženost navedb in kršitev določbe 214. člena ZUP. Pojasnjuje, da 22.a člen ZNB ne daje pravice za odločanje na podlagi diskrecijske pravice, prav tako omenjene pravice ne dajejo členi 6. točke drugega poglavja ZNB. Člen 22.č ZNB določa, da mora ministrstvo na podlagi strokovnega mnenja komisije izdati odločbo. Strokovno mnenje pa predstavlja obvezno in uzakonjeno podlago za izdajo odločbe. Komisija odloča o zadevi na podlagi zdravstvene dokumentacije oziroma dokaznega gradiva, ki je predloženo predlogu za opustitev cepljenja. Izjavi zastopnikov o strokovnem mnenju pa nova zdravstvena dokumentacija ni bila predložena, prav tako komisija ni podala zahteve za pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije oziroma pregledov. Izrek je določen, tožnika sta v predlogu za opustitev cepljenja jasno zapisala, da predlagata opustitev cepljenja proti vsem boleznim, proti katerim je cepljenje v RS obvezno. V zvezi z ugovorom, da se komisija ni opredelila do navedb iz predloga, da ima A. zelo oslabljen imunski sistem, odgovarja, da je komisija odločala o zahtevi na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki je bila predložena predlogu. V mnenju se je opredelila do relevantnih navedb zastopnikov, kot je razvidno iz strokovnega mnenja.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločba toženke, s katero je zavrnila predlog tožnikov, da se obvezno cepljenje za hčerko opusti.

6. Obvezno cepljenje in opustitev obveznega cepljenja je zakonsko urejeno v določbah 22. do 25. člena ZNB. Predlog za opustitev cepljenja lahko podajo poleg zdravnika tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki naj bi bila cepljena (tretji in četrti odstavek 22.a člena ZNB). Predlog se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (šesti odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (prvi odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predloge za opustitev, in če oceni za potrebno, lahko zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku da komisija strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (tretji odstavek 22.c člena ZNB). V četrtem odstavku 22.c člena je določeno, kaj mora strokovno mnenje vsebovati. Na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja.

7. Po že uveljavljeni sodni praksi ima mnenje komisije naravo izvedniškega mnenja. Komisija mora torej obširno, natančno in celovito strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo odločbe, saj se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

8. V obravnavani zadevi je komisija izdala mnenje, toženka pa ga je v skladu z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP posredovala predlagateljema in ju pozvala, da se pisno izjavita o strokovnem mnenju v določenem roku. Tožnika sta na poziv odgovorila in navedla številne pomanjkljivosti mnenja, ker komisija ni odgovorila na razloge za opustitev cepljenja, ki sta jih v predlogu navajala. Predvsem, komisija je potrdila alergijo hčerke na mleko, vendar nikjer ni navedla, da sestavine v cepivih niso enake sestavinam, ki so prisotne v kravjem mleku, kar posledično pomeni, da zagotovo predstavljajo tveganje za pojav alergijske reakcije po cepljenju. Ugovarjala sta tudi stališču komisije, da se zaradi povišanih možnosti nastanka alergij pred cepljenjem ne izvede preiskave glede alergij ter da je cepljenje bolnega otroka oziroma otroka z oslabljenim imunskim sistemom še bolj priporočljivo.

9. Toženka na s strani tožnikov opozorjene pomanjkljivosti mnenja in ugovore, ki sta jih imela tožnika na stališče komisije, ni odgovorila, pač pa zgolj navedla, da je minister, upoštevajoč strokovno mnenje, po preverbi skladnosti in zakonitosti strokovnega mnenja, zlasti ali je komisija upoštevala vse zahteve iz 22.c člena ZNB in vse zahteve iz prvega odstavka 214. člena ZUP, odločil, da se obvezno cepljenje ne opusti.

10. Izpodbijana odločba, ki ne vsebuje obrazložitve oziroma odgovora na navedbe o pomanjkljivosti mnenja in ugovore v zvezi s stališči iz mnenja, je obremenjena s kršitvijo 214. člena ZUP. Po 6. točki 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno takšnemu zahtevku strank. Navedena določba pomeni, da je organ dolžan razložiti, zakaj ni upošteval navedb, predlogov, dokazov in drugih zahtevkov, ki jih je dala, ponudila oziroma postavila stranka v postopku zaradi uveljavitve oziroma varstva svoje pravice, ne glede na to, ali jih organ šteje za pomembne (stran 335, Upravnoprocesno pravo-Kerševan, Androjna). Tožnika zato utemeljeno ugovarjata bistveni kršitvi določb postopka, izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

11. Za odpravo navedene kršitve bo moral organ v obrazložitvi odgovoriti na razloge tožnikov, ki sta jih navedla v odgovoru na strokovno mnenje oziroma, kolikor gre za strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, dati strokovno mnenje v dopolnitev komisiji, z navedbo, o katerih dejstvih iz odgovora tožnikov na mnenje naj mnenje dopolni.

12. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka (absolutna bistvena kršitev). Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejela na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (tretji odstavek 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu). Stroške jima je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.