Jedro

Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze, lahko razpiše narok, mora pridobiti mnenje CSD. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti, pa zanemari.

Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče, saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za (začasno) ureditev stikov med nasprotnim udeležencem in enoletnim sinom udeležencev postopka A. vsak torek in četrtek od zaključka vrtca do 18.00 ure in vsako soboto od 9.00 do 18.00 ure.

Tako je odločilo, ker ni našlo nujnosti, da bi stike uredilo pred meritorno odločitvijo; ocenilo je, da deček zaradi nočitev pri očetu ni tako ogrožen, da bi bilo treba stike z nočitvijo prepovedati.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa.

Opozarja, da je sodišče prve stopnje popolnoma spregledalo med udeležencema postopka nesporno dejstvo, da sta starša nezmožna dogovarjanja, zato so A. stiki z očetom neurejeni, neredni oziroma se praktično ne izvršujejo že dva meseca, ker se pritožnica boji, da bi oče dečka dlje zadržal pri sebi. Temu za ceno svojega življenja nasprotuje.

Sodišče ni pridobilo mnenja CSD, ampak je predlog obravnavalo na podlagi dokazov, ki niso več aktualni.

Pritožnica še opisuje, kako se deček odziva na stike z nočitvijo pri očetu, kako sama ravna, da mu pomaga. Meni, da dognanja stroke in sodna praksa podpirajo uvajanje stikov z nočitvijo pri nerezidenčnem staršu šele po dopolnjenem tretjem letu starosti.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro.1 Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze.2 Takrat, ko sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetno izkazanost trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega3) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze4, lahko razpiše narok5, mora pridobiti mnenje CSD (98. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1). Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva6, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti (4. odstavek 7. člena Družinskega zakonika; DZ), pa zanemari.

6. Predlagateljica je podala trditve, ki bi, v primeru, če bi se izkazale za resnične, lahko utemeljile izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do dela trditev (do predlagateljičine teze, da nočni stiki dečku niso v korist), ne pa do trditev o tem, da stiki ne potekajo oziroma so neredni, ker se starša o njihovem trajanju ne zmoreta dogovoriti. Predlagateljica je predlagala izvedbo dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo7. Pritožbeno sodišče se sicer lahko (glede na doslej predstavljeno in ocenjeno procesno gradivo) strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da razlogov za odsotnost stikov z nočitvijo ni, izrecno tudi poudarja, da splošnega pravila, da se stiki z nočitvijo uvajajo šele po tretjem letu, ni; nič od tega pa še ne pomeni, da stikov, ki ne tečejo redno, ni treba urediti. Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče (prim. 3. odstavek 138. člena DZ in 3. ter. 4. odstavek 141. člena DZ), saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.8

7. Ob upoštevanju opisanih materialnopravnih izhodišč bi moralo sodišče prve stopnje presoditi predlagateljičine trditve o nerednem izvajanju stikov med očetom in enoletnim A. 8. Višje sodišče je zaradi opisanega (torej zaradi kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbami ZIZ in ZNP-1 ter zmotne uporabe materialnega prava) pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbami ZIZ in ZNP-1). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka zaradi zagotovitve otrokove koristi oceniti še trditve o tem, da stiki ne potekajo (redno), izvesti tiste od predlaganih dokazov, ki niso a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b.) nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c.) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva oziroma d.) nezdružljivi z naravo začasnega sodnega varstva, nato pa ob upoštevanju zgoraj opisanih materialno pravnih izhodišč ponovno odločiti o predlogu za začasno ureditev stikov.

1 Dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe je zato drugačen od standarda v “glavnem“ postopku, razlika pa je bolj kvantitativna kot kvalitativna. Gre za drugačno metodo, ki jo sodišče uporabi za ugotavljanje dejanskega stanja. 2 Čeprav bodo ti lahko pomembni v postopku o glavni stvari ali pa že prej - ob odločanju o ugovoru zoper morebitno izdano začasno odredbo. 3 Na otrokovo korist pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. 4 Prim. N. Pogorelčnik Vogrinc v Komentar družinskega zakonika, red. B. Novak, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 519. 5 prim. sklep VSL I Cp 1490/2014. 6 Tudi začasne odredbe so namreč oblika sodnega varstva, četudi začasnega. 7 Pa tudi ne obrazložilo, zakaj jih ni izvedlo. 8 Prim. odločbe VSL IV Cp 659/2016, IV Cp 1683/2016, IV Cp 1752/2017, IV Cp 1476/2018, IV Cp 1760/2018.