Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni verjetno izkazala, da je predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnica lahko uveljavljala vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnica v predlogu za začasno odredbo ni obrazložila svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja (ali ima prihranke oziroma premoženje, s katerim se lahko preživlja) niti ni s tem v zvezi podala nobenih dokazil. Zgolj zatrjevana izguba dohodka in obveznosti iz naslova kredita še ne zadoščajo za ugotovitev ogroženosti preživljanja.

Ker za izdajo predlagane začasne odredbe ni izpolnjen že pogoj nastanka težko nadomestljive škode, izdaja regulacijske začasne odredbe ni mogoča, zato presoja dodatnega pogoja verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja (pogoja reverzibilnosti) s strani pritožbenega sodišča niti ni bila potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in tako zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi z dne 24. 6. 2024 do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe; toženki je naložilo, da tožnico za obdobje od 25. 6. 2024 do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe pozove nazaj na delo, jo prijavi v socialna zavarovanja in ji izplača nadomestilo plače; če toženka ne bo ravnala skladno s to začasno odredbo, pa se ji izreče denarna kazen (I. točka izreka). Zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe z veljavnostjo od pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe dalje (II. točka izreka). Odločilo je še, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe pridrži za končno odločbo (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki sklepa se pritožuje tožnica (čeprav zapiše, da se pritožuje zoper odločitev v III. točki izreka, iz vsebine pritožbe jasno izhaja, da se pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka). Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Navaja, da je izkazala verjetnost obstoja terjatve, saj svet zavoda ni odločal o njeni pritožbi; postopek odpovedi je bil izveden v nasprotju z internimi navodili toženke; poleg tega pa odpoved temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, saj jih je detektivka pridobila na podlagi tajnega opazovanja in sledenja, kar je v pristojnosti policije. Meni, da je izkazala tudi nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe, to je nastanek težko nadomestljive škode. Ostala je namreč brez zaposlitve in brez vsakih sredstev za preživljanje. Glede na plačo, ki jo je prejemala in višino obveznosti iz naslova kreditov, je razumljivo, da nima prihrankov.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) se začasne odredbe izdajajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.). Tožnica je podala predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, za katero morajo biti podani pogoji iz 272. člena ZIZ. Po tej določbi sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti terjatve mora upnik verjetno izkazati vsaj eno od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

6. Tožnica je glede na vsebino predloga predlagala regulacijsko začasno odredbo, saj se vsebina predloga za začasno odredbo v bistvenem prekriva s tožbenim zahtevkom. Za izdajo regulacijske začasne odredbe pa je pristop restriktiven. Njena izdaja je omejena le na izjemne in nujne primere, da se prepreči, da (kasnejše) sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Utemeljena je izključno zaradi razloga, navedenega v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, torej da se z začasno odredbo prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.

7. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni verjetno izkazala, da je predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnica lahko uveljavljala vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnica v predlogu za začasno odredbo ni obrazložila svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja (ali ima prihranke oziroma premoženje, s katerim se lahko preživlja) niti ni s tem v zvezi podala nobenih dokazil. Zgolj zatrjevana izguba dohodka in obveznosti iz naslova kredita še ne zadoščajo za ugotovitev ogroženosti preživljanja.

8. Ker za izdajo predlagane začasne odredbe ni izpolnjen že pogoj nastanka težko nadomestljive škode, izdaja regulacijske začasne odredbe ni mogoča, zato presoja dodatnega pogoja verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja (pogoja reverzibilnosti) s strani pritožbenega sodišča niti ni bila potrebna.

9. Kljub temu pritožbeno sodišče, glede na pritožbene navedbe o verjetno izkazani terjatvi, še pojasnjuje, da je v sodni praksi zavzeto stališče, da mora delavec, ki želi doseči izdajo regulacijske začasne odredbe, pri izdaji katerih je zaradi začasne ureditve spornega pravnega razmerja potreben restriktiven pristop, za verjetno izkazati, da je odpoved podana iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma da je izpodbijana odpoved očitno nezakonita. Tega, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnica ni izkazala z verjetnostjo.

10. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da toženkin svet zavoda ni odločal o pritožbi tožnice zoper izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, namreč še ne pomeni, da je izpodbijana odpoved zato nezakonita, kot to zmotno meni pritožba. Če svet šole o pritožbi delavca ne odloči v roku 30 dni od vložitve pritožbe, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem, kot to določa peti odstavek 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 12/96 in nasl.). O utemeljenosti odpovedi v takem primeru torej odloča delovno sodišče. 11. Nadalje je zmotno pritožbeno stališče, da je izpodbijana odpoved nezakonita, ker naj ravnateljica pri njeni podaji ne bi upoštevala toženkinih internih navodil o tem, kdaj se lahko poda izredna odpoved. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so namreč opredeljeni v prvem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 109. člena ZDR-1, postopek za podajo izredne odpovedi pa je predpisan v drugem odstavku 85. člena ZDR-1. Delodajalec lahko kršitev sankcionira s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če kršitev ustreza razlogom in pogojem, ki jih za izredno odpoved predpisuje ZDR-1, ne glede na morebitne drugačne opredelitve pogojev za izredno odpoved v internih aktih.

12. Glede pritožbenih navedb o dokazih, ki jih je pridobila detektivka, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je presoja dopustnosti, izvedba in ocena (vseh, ne le v pritožbi izpostavljenih) dokazov glede utemeljenosti odpovedi stvar nadaljnjega kontradiktornega postopka.

13. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 15. členom ZIZ).