Jedro

Izdatki za pravne storitve ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne predstavljajo podatkov iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti tožnika, zato gre za informacije javnega značaja. Za takšne informacije pa ne bi šlo v primeru, če bi tožnik na primer opravljal storitve pravnega svetovanja kot svojo osnovno dejavnost. Odvisne družbe tožnika namreč poslujejo po pravu države sedeža, zato uporaba ZDIJZ, ki v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov velja na območju Republike Slovenije, pomeni kolizijo domačega in tujega prava. Uporaba ZDIJZ ni izključena, če bi ta zakon predvidel navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Vendar pa tožena stranka teh okoliščin ni ugotavljala, zaradi česar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi o tem odločilnem dejstvu

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, 1.3. točka izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 0902-11/2019/9 z dne 14. 1. 2020 se odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila pritožbi prosilke (stranka z interesom) zoper odgovora tožnika z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019 ter odločila, da mora tožnik v 31 dneh od vročitve odločbe posredovati (1. točka izreka): (1.1.) izpise plačil odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za obdobje od 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019, izpis plačil odvetniku A. A. za zastopanje v zadevi B., d.d. in v obdobju od 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019 ter izpis plačil odvetniški družbi za zastopanje v postopku arbitraže v Švici, pri vseh na način, da prekrije vse podatke, razen št. „dobavit.“, imena in priimka oziroma naziva subjekta ter zneskov plačil; (1.2.) pogodbi o zaposlitvi št. ... in ... na način, da prekrije vse podatke, razen naziva oziroma imena pogodbenih strank, naslova pogodbe in višine dogovorjenega osnovnega plačila; (1.3.) izpise plačil C. C., Č. Č., D. D. in E. E. v obdobju od 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019 za vodenje odvisnih družb na način, da prekrije vse podatke, razen imena in priimka, obdobja izplačila ter podatkov o bruto višini izplačanih prejemkov (plača in bonitete). V preostalem delu je tožena stranka pritožbo zavrnila (2. točka izreka). Ugotovila je še, da v pritožbenem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. Tožena stranka je ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča U-I-52/16-17 menila, da zahtevana dokumentacija v zvezi z izplačili odvetnikom (1.1. točka izpodbijane odločbe) predstavlja podatke, ki izhajajo iz pravnih poslov za izvajanje svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih storitev. Takšni podatki so informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Tožnik je zato kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s 1.a členom ZDIJZ zavezanec za dostop do zahtevanih informacij. Po presoji tožene stranke zahtevane informacije sicer predstavljajo poslovno skrivnost, vendar vsebujejo tudi podatke, ki so na podlagi 6.a člena ZDIJZ absolutno javno dostopni. S tem v zvezi pojasnjuje, da so osnovni podatki spornih poslov javni ne glede na to, da bi njihovo razkritje lahko škodovalo izvedbi sodnih postopkov ali konkurenčnemu položaju tožnika.

3. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da so vodilne osebe (1.3. točka izpodbijane odločbe) na podlagi po slovenskem pravu sklenjenih pogodb o zaposlitvi opravljale delo v hčerinskih družbah tožnika, in sicer delo direktorja, glavnega izvršnega direktorja in člana upravnega odbora. Hčerinske družbe so v večinski lasti tožnika, zato gre po mnenju tožene stranke za subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Dokumentacija v zvezi z izplačili vodilnim osebam pa predstavlja informacije javnega značaja po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki so na podlagi drugega odstavka 6.a člena absolutno javne. Ker so zahtevane informacije absolutno javne že po zakonu, tožena stranka v skladu z a26.a členom ZDIJZ subjektov, katerih podatke je presojala, ni vabila k priglasitvi stranske udeležbe.

4. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo. Nasprotuje stališču tožene stranke, da posli z odvetniki vedno predstavljajo svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve oziroma posle, s katerimi se doseg enak učinek, zaradi česar gre za absolutno javne informacije na podlagi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Z odvetniki se namreč največkrat sklepa mandatna pogodba, na podlagi katere odvetnik opravlja procesna dejanja, prenaša voljo stranke in zastopa njene interese. Po mnenju tožnika vsebina storitve oziroma namen pogodbenih strank ni izdelava avtorskega dela, pravnega mnenja ali svetovanje, temveč prizadevanje odvetnika doseči ugoden rezultat za stranko. Poudarja, da je Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi sprejelo stališče, da je pri odločitvi o razkritju pravnih poslov bistvena vsebina vsakega posamičnega pravnega posla. Tožena stranka po mnenju tožnika predstavljenemu stališču ni sledila, saj mu je brez vsebinske presoje poslov naložila razkritje podatkov o izplačilih 47. pogodbenim partnerjem, s katerimi ima sklenjenih 123 različnih dokumentov o sodelovanju. Navaja, da je treba pri razlagi določb ZDIJZ upoštevati tudi namen zakona, to je zagotavljanje transparentnosti poslovanja in preprečevanje korupcijskih zlorab. S tem v zvezi poudarja, da odvetniki stranke zastopajo v uradnih postopkih pred organi, zato se lahko dejanska izvedba storitev preveri in je tveganje korupcijskih zlorab majhno.

5. V nadaljevanju tožnik poudarja, da bi razkritje podatkov o plačilih odvetnikom huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu, saj bi otežilo pogajanja za nižje cene storitev. Zato meni, da je v obravnavi zadevi podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja po tretjem odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki je tožena stranka ni presojala. Zaradi zmotne ugotovitve tožene stranke, da gre za absolutno javne podatke, pa je po mnenju tožnika prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, saj v postopku niso bili udeleženi njegovi pogodbeni partnerji, na katere se nanašajo zahtevani podatki.

6. Tožnik nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ vsem zavezancem omogoča zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, če zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, vendar pa morajo subjekti pod prevladujočim vplivom v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ne glede na obstoj izjeme dovoliti dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena zakona. Dostop do teh podatkov, kadar se nanašajo na pravne posle za izvajanje avtorskih, svetovalnih ali drugih intelektualnih storitev, morajo skladno s tretjim odstavkom 6.a člena omogočiti ne glede na morebitno škodo za njihov konkurenčni položaj na trgu. Po tožnikovem mnenju takšna ureditev subjekte pod prevladujočim vplivom postavlja v slabši položaj kot ostale zavezance po ZDIJZ, s čimer je kršeno načelo enakosti pred zakonom in pravica do svobodne gospodarske pobude. Zato predlaga vložitev zahteve za presojo ustavnosti navedenih določb. 7. Tožnik še meni, da ni zavezanec za dostop do informacij v zvezi s plačili vodilnim osebam iz točke 1.3. izpodbijane odločbe. Navedene osebe so namreč opravljale funkcijo direktorjev odvisnih družb s sedežem v tujini. Zavezanke za dostop do informacij so zato lahko le posamezne odvisne družbe, ki pa poslujejo po pravu države sedeža in ZDIJZ za njih ne velja. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da so pogodbe o zaposlitvi sklenjene po slovenskem pravu, saj je iz njih razvidno, da niso sklenjene za zastopanje oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzora tožnika. S tem v zvezi še poudarja, da D. D. in E. E. za opravljanje funkcije direktorjev odvisnih družb nista prejemala plačila, saj sta bila direktorja notranjih organizacijskih enot na sedežu tožnika. Predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu odločbo odpravi in pritožbo stranke z interesom zavrne, podrejeno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v izpodbijani odločbi sicer ni opredelila do posameznih pogodb, ki jih je tožnik sklenil z odvetniki, vendar jih je pregledala. Pri tem je ugotovila, da se zahtevani podatki nanašajo na opravljanje pravnih in odvetniških storitev, kot so zastopanje, priprava pravnih mnenj, svetovanje in druga pravna pomoč. Takšne storitve, vključno s tistimi, ki jih odvetnik opravlja na podlagi mandatne pogodbe, po stališču tožene stranke predstavljajo intelektualne storitve, med katere je mogoče uvrstiti tudi svetovalne in avtorske storitve. Osnovni podatki iz pravnih poslov za opravljanje navedenih storitev pa so javni ne glede na to, ali bi zaradi njihovega razkritja zavezancu lahko nastala hujša škoda, zato morebitnega nastanka škode ni presojala. S tem v zvezi pojasnjuje, da je že zakonodajalec opravil tehtanje med relevantnimi pravicami in presodil, da absolutno javni podatki ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost tudi v primeru, ko bi razkritje podatkov lahko škodovalo poslovnim interesom zavezanca. Tudi sicer pa ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča na podlagi podatkov o denarni vrednosti pogodbe brez podrobnega opisa količine oziroma kvalitete protistoritev ni mogoča celovita ekonomsko-poslovna ocena pogodbe, ki bi lahko koristila konkurenci zavezanca in njegovih poslovnih partnerjev. Poudarja še, da je v skladu z a26.a členom ZDIJZ stranka postopka le tožnik, saj so zahtevani podatki, ki se nanašajo na izplačila odvetnikom, na podlagi zakona absolutno javni in prosto dostopni.

9. V nadaljevanju tožena stranka ponavlja, da so v 1.3. točki izpodbijane odločbe navedene osebe na podlagi s tožnikom sklenjenih pogodb opravljale vodilne funkcije v družbah, ki so v pretežni lasti tožnika. Zato meni, da so zahtevani podatki o izplačilih informacije javnega značaja po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

**K I. in II. točki izreka:**

10. Tožba je delno utemeljena.

_Glede pravnih poslov z odvetniki_

11. Informacija javnega značaja je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ).

12. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ takstativno določa enajst izjem od dostopa do zahtevanih dokumentov, zaradi katerih lahko zavezanec v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. Tako lahko med drugim ravna tudi v primeru iz 2. točke prvega odstavka 6. člena zakona, ko se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Kljub navedenemu se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena zakona, in sicer podatek o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe, za fizično osebo osebno ime in kraj bivanja), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi (prvi odstavek 6.a člena). Vendar pa tretji odstavek 6.a člena določa izjemo, po kateri lahko zavezanci zavrnejo dostop tudi do osnovnih podatkov o poslih, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve oziroma druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

13. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zaradi česar je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Sporno je, ali pogodbe, ki jih je tožnik sklenil za opravljanje različnih pravnih storitev, predstavljajo posle, pri katerih je v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena ZDIJZ dostop do osnovnih podatkov absoluten in brezpogojen (t.i. razkriti pravni posli).

14. S tem v zvezi je Ustavno sodišče v zadevi U-I-52/16-171 že sprejelo stališče, da so razkriti posli tisti pravni posli, s katerimi se zavezanec obveže nekomu plačati določen denarni znesek v zameno za opravo storitev, med drugim za: (1) svetovalne storitve, za katere zavezanec sklene odplačno pogodbo s strokovno osebo, ki mu na določenem strokovnem oziroma znanstvenem področju svetuje, torej posreduje določene vednosti, znanja in metode dela, ki jih zavezanec sam nima oziroma ne pozna in ki mu pomagajo doseči njegov poslovni cilj; (2) avtorske storitve, pri katerih gre lahko za različne tipe pogodb, katerih predmet so avtorsko delo oziroma avtorske pravice, ki jih v določenem obsegu pridobi zavezanec oziroma mu je omogočeno njihove izkoriščanje; (3) druge intelektualne storitve, s katerimi zavezanec s pogodbo naroči opravo neke intelektualne storitve, ki ni niti svetovalna niti avtorska oziroma katere vsebina ni izčrpana zgolj z uporabo teh dveh pojmov. Pri tem imajo v praksi številni pravni posli naravo kompleksnih poslov, ki izkazujejo značilnosti več posameznih kategorij iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Takšen kompleksen intelektualni pravni posel je z odvetnikom sklenjena mandatna pogodba, ki tvori okvir za nastanek avtorskih del (vloge v različnih postopkih), svetovanje klientu in opravljanje drugih intelektualnih opravil. 15. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da pogodbe za opravljanje pravnih oziroma odvetniških storitev, ki zajemajo zastopanje, pripravo pravnih mnenj, svetovanje s posameznih pravnih področij in pravno pomoč, predstavljajo razkrite pravne posle v smislu tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ.2 Navedene storitve namreč po naravi stvari pomenijo opravljanje raznovrstnih intelektualnih opravil, vključno s svetovanjem in izdelavo avtorskih del, ki se medsebojno prepletajo in jih za tožnika odplačno opravljajo odvetniki kot pravni strokovnjaki. To ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča velja tudi, kadar odvetnik storitve opravlja na podlagi mandatne pogodbe, saj odvetnik prav v okviru prizadevanja za končni interes naročnika uporablja strokovno znanje, ki ga naročnik nima.

16. Navedeno pomeni, da so osnovni podatki z odvetniki sklenjenih pogodb, kamor sodijo tudi podatki o pogodbenih strankah in zneskih izplačil, kar je predmet obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6.a člena ZDIJZ absolutno javni. Zato odvetniki, na katere se podatki nanašajo, v skladu s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ3 niso stranke postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

17. Prav tako so zaradi absolutne javnosti zahtevanih podatkov pravno nepomembne tožbene navede v zvezi s škodo tožnikovemu konkurenčnemu položaju, ki bi lahko nastala zaradi razkritja podatkov. S tem v zvezi sodišče poudarja, da imajo tudi poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom polno svobodo gospodarske pobude v delu, v katerem v okviru osnovne dejavnosti nastopajo na trgu v pogojih proste konkurence. Ustavno sodišče je namreč v zgoraj navedeni zadevi presodilo4, da v obravnavani zadevi sporne določbe zakona zavezancem ne nalagajo razkrivanja poslov, ki so jedro njihove dejavnosti, temveč le poslov, ki pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij.5 Ti pa ne spadajo v bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti. Zato razkrivanje teh pogodb zaradi njihovega pomožnega in podpornega značaja praviloma ne bo imelo težkih posledic za zavezančevo konkurenčnost in njegov nastop na trgu.6

18. Glavna dejavnost tožnika, ki je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti opredeljena v registru Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je opravljanje telekomunikacijskih dejavnosti po vodih (61.100), ki vključuje dejavnosti obratovanja, vzdrževanja ali omogočanja pristopa do naprav za prenos glasu, podatkov, besedila, zvoka ali slike s pomočjo telekomunikacijske infrastrukture na osnovi vodov.7 Izdatki za pravne storitve tako ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne predstavljajo podatkov iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti tožnika, zato gre za informacije javnega značaja. Za takšne informacije pa ne bi šlo v primeru, če bi tožnik na primer opravljal storitve pravnega svetovanja kot svojo osnovno dejavnost. 19. Ob upoštevanju, da je Ustavno sodišče v zgoraj navedeni zadevi že presojalo prvi in tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ z vidika posega v pravico do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave) in načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ter ugotovilo, da nista v neskladju z Ustavo, tožbene navedbe glede neustavnosti navedenih določb niso utemeljene.8 _Glede izplačil vodilnim osebam_

20. ZDIJZ v 1.a členu določa prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe, ki so pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Posredni vpliv je zagotovljen, kadar so nosilke prevladujočega vpliva v družbi tiste pravne osebe, v katerih so Republika Slovenija ali druge pravne osebe javnega prava udeležene na način, ki predpostavlja prevladujoč vpliv po drugem odstavku 1.a člena zakona.9, 10

21. Tožnik je nesporno poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot večinski lastnik odvisnih družb pa je tudi nosilec prevladujočega vpliva v teh družbah. Navedeno sicer lahko pomeni, da so odvisne družbe tožnika poslovni subjekti pod (posrednim) prevladujočim vplivom v smislu 1.a člena ZDIJZ, zaradi česar so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ11 podatki o izplačilih (izvršnim) direktorjem tožnikovih odvisnih družb informacije javnega značaja, vendar je treba pri presoji upoštevati tožbene navedbe, da gre za pravno samostojne družbe, ki so ustanovljene v tujini. Odvisne družbe tožnika namreč poslujejo po pravu države sedeža, zato uporaba ZDIJZ, ki v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov velja na območju Republike Slovenije, pomeni kolizijo domačega in tujega prava. Uporaba ZDIJZ sicer ni izključena, če bi ta zakon predvidel navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Vendar pa tožena stranka teh okoliščin ni ugotavljala, zaradi česar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi o tem odločilnem dejstvu. Zato je izpodbijana odločba v tem delu pomanjkljiva v tolikšni meri, da je ni mogoče preizkusiti, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. 22. Ob upoštevanju zgornjih izhodišč je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na izplačila vodilnim osebam tožnikovih odvisnih družb, 1.3. točko izpodbijane odločbe odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek iz razlogov po 4. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V njem bo morala tožena stranka ugotoviti, ali določbe ZDIJZ odkazujejo na uporabo slovenskega prava tudi v primeru, ko ima subjekt pod posrednim prevladujočim vplivom sedež v tujini.

23. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj so se vse stranke pisno odpovedale glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka:**

24. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Glej 16. točko obrazložitve. 2 S tem v zvezi niso utemeljene tožbene navedbe, da tožena stranka ni opravila vsebinske presoje spornih poslov, saj je iz izpodbijane odločbe razvidno, za opravljanje kakšnih storitev so bile sklenjene pogodbe. 3 Ta določa: „V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.“ 4 V sodbi U-I-52/16-17 je Ustavno sodišče ugotovilo, da peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ nista v neskladju z Ustavo. Ker pa so poleg izreka obvezujoči tudi razlogi odločbe, je treba pri odločanju slediti tudi stališčem iz obrazložitve, ki vsebuje navodila o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb (glej tudi Sebastian Nerad: Interpretativna odločba, e-kurs.si, 2011). 5 Poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti) je pri gospodarskih subjektih ločeno od poslovne dejavnosti, ki jo subjekt opravlja na trgu „navzven“ (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti) - Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 90. 6 Glej 28. točko obrazložitve. 7 Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD 2008 (Priloga II Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti). 8 Ustavno sodišče je presodilo, da navedene določbe sicer posegajo v pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar je ta poseg sorazmeren vrednosti zasledovanega cilja oziroma javni koristi (22. do 31. točka obrazložitve). Poleg tega je presodilo, da izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj sta si skupini organov in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tako različni, da ne gre za subjekte v enakem položaju (37. do 39. točka obrazložitve). 9 Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 47. 10 Prevladujoč vpliv je zagotovljen v primeru večinskega deleža vpisanega kapitala, obstoječe pravice nadzora večine ali pravice imenovati več kot polovice članov poslovodnega ali nadzornega organa (prva alineja drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ). 11 Ta določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja: informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.