Jedro

Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost. Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V pritožbi pritožnica navaja, da se zoper odločitev prvostopnega sodišča pritožuje, saj sodnih taks ne zmore plačati, ne da bi ogrozila svoje preživljanje. Predložila je obsežno dokumentacijo o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar bi sodišče o njeni taksni oprostitvi moralo meritorno odločiti, če tožnici roka za predložitev dokazil ni bilo pripravljeno več podaljšati, ne pa, da je predlog enostavno zavrglo. Predlaga, da pritožbeno sodišče napačno odločitev sodišča prve stopnje popravi ter izreče taksno oprostitev, podrejeno pa, da ji plačilo sodnih taks odloži do odločitve v sporu, saj ji bo v nasprotnem onemogočena ustavno zagotovljena pravica do sodnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe, ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ter ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, je urejen v 12., 12.a in 12.b členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Iz navedenih določil izhaja, da je sodišče pri odločanju o tovrstnih predlogih strank dolžno po uradni dolžnosti vpogledati v obstoječe zbirke podatkov, določene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

5. To je sodišče storilo ter je vpogledalo v zbirke podatkov, do katerih je imelo dostop, kot je obrazloženo v 3. točki izpodbijanega sklepa. Glede na to, da tožeča stranka prebiva v tujini, sodišče z vpogledom po uradni dolžnosti v zbirke podatkov ni uspelo celovito ugotoviti njenega finančnega oziroma premoženjskega stanja. Tudi sicer vpogled sodišča v zbirke podatkov stranke ne odvezuje dolžnosti, da podatke o svojem premoženjskem stanju predloži sama. Še posebej to velja za tiste stranke, ki prebivajo v tujini, saj je jasno, da sodišče z vpogledi v zbirke podatkov v Republiki Sloveniji, podatkov o premoženjskem stanju stranke v tujini ne more pridobiti. Poleg tega sodišče z vpogledi v zbirke podatkov tudi ne more pridobiti vseh podatkov, ki izkazujejo premoženjsko stanje stranke, na primer podatkov o sredstvih in prilivih na računih stranke, ki jih ima pri bankah. Sodišče lahko na podlagi 9. in 10. odstavka 12. a člena ZST-1 preveri, ali so predloženi podatki pravilni. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je predlagatelj tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.1

6. Sodišče je zato stranko s sklepom 26. 6. 2017 pravilno pozvalo, da predloži podatke in izjave, na podlagi katerih bi lahko odločalo o njenem predlogu.

7. Na podlagi poziva sodišča je tožeča stranka sodišču predložila tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je označila svoje premoženje in sicer osebno vozilo, plačo oziroma prejemke iz dela in prejemke, dosežene z opravljanjem storitev in poslov po pogodbah na drugi podlagi. Sodišče jo je zato pravilno pozvalo, da predloži plačilne liste, bančne izpiske oziroma prilive na tekoči račun, podatke o vozilu in podatke o neto mesečnih prejemkih, doseženih s pogodbo oziroma na drugi pravni podlagi. Tožeča stranka je predložila le plačilne liste, drugih listin pa ne, čeprav ji je sodišče na njen predlog rok za predložitev listin večkrat podaljšalo in je imela za predložitev listin od prvega poziva na razpolago štiri mesece, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj dolg rok, da bi zahtevane listine v tujini lahko pridobila in jih predložila. Tako se izkaže kot neutemeljena pritožbena navedba, da je tožeča stranka sodišču predložila obsežno dokumentacijo o njenem premoženjskem stanju.

8. Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.2

9. Sklep sodišča prve stopnje je zakonit in pravilen. Pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje s skladu z 2. točko. 365. člena ZPP potrdilo.

10. O podrejenem predlogu za odlog plačila sodnih taks do pravnomočne sodbe je pristojno odločati sodišče prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj: VSC III Cpg 76/2017 z dne 24. 3. 2017 in VSL II Cpg 361/2017 z dne 14. 4. 2017. 2 VSL sklepi I Cp 825/2017 z dne 27. 10. 2017, I Cp 286/2017 z dne 22. 3. 2017, I Cp 1545/2017 z dne 25. 7. 2017, II Cpg 361/2017.