Jedro

V sporu o prenehanju delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka tudi v primeru, če pride do ustavitve postopka zaradi umika tožbe, razen če je šlo za krivdno povzročene stroške v smislu določb 156. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 3 izreka spremeni tako, da glasi: "Tožena stranka trpi svoje stroške postopka".

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe ustavilo postopek, hkrati pa tožnici naložilo, da toženki povrne 13.300,00 SIT stroškov postopka.

Zoper sklep o plačilu stroškov se pravočasno pritožuje tožnica in predlaga njegovo spremembo v tem smislu, da naj tožena stranka sama trpi svoje stroške. Pri tem se sklicuje na določbe 22. člena ZDSS in na dejstvo, da je bila v tem primeru tožba vložena zaradi prenehanja delovnega razmerja in je bil zahtevek vsaj glede datuma prenehanja delovnega razmerja gotovo utemeljen, ne glede na to pa je tožnica tožbo umaknila iz drugih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

V tem primeru je bila tožba dejansko vložena zaradi spora o prenehanju delovnega razmerja. V skladu z določilom 2. odst. 22. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94) v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške ne glede na izid postopka. Po mnenju pritožbenega sodišča to velja tudi za primere, če pride v takšnem sporu do umika tožbe, razen če je predhodno šlo za krivdno povzročanje stroškov s sodnim postopkom v smislu določb 156. člena ZPP.

Ker s strani tožnice krivdno povzročanje stroškov postopka toženi stranki v tem primeru ni izkazano, je sodišče prve stopnje plačilo toženkinih stroškov postopka naložilo tožnici v nasprotju z določili 2. odst. 22. člena ZDSS. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedenim zakonskim določilom izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da toženka sama trpi svoje stroške postopka, oz. da teh stroškov tožnica toženki ni dolžna povrniti.