Posredovanje zdravstvenih osebnih podatkov Centru za socialno delo

Datum

30.07.2026

Številka

07121-1/2026/753

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja zdravstvenih podatkov pacientke centru za socialno delo (CSD). Navajate, da vas je CSD zaprosil za pripravo poročila o zdravstvenem stanju pacientke, ki je mati mladoletnih otrok, ki jih CSD obravnava. Zanima vas, ali navedene pravne podlage omogočajo razkritje zahtevanih podatkov oziroma ali vas glede teh podatkov zavezuje poklicna molčečnost.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Izvajalci zdravstvenih dejavnosti lahko v primerih, ko se postopki vodijo na podlagi določb ZSV, posredujejo zdravstvene podatke CSD tudi brez izrecne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, oziroma kljub njegovi izrecni prepovedi. Določeno dokumentacijo (iz že obstoječih zbirk podatkov) je torej dopustno posredovati CSD, vendar ob strogem upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (sorazmernost).

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za posredovanje) mora biti podana pravna podlaga. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbe 39. člena ZVOP-2 (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja). Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače), ki med drugim določa, da mora zahteva za posredovanje vsebovati podatek o namenu obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi določbo 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP)[1], ki ureja varovanje poklicne skrivnosti. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razrešijo tam navedene osebe in druge osebe, kadar tako določa zakon. Če CSD podatke o pacientki zbira na podlagi določb Zakona o socialnem varstvu (ZSV)[2], je potrebno upoštevati tudi določbe od 109. do 113. člena ZSV.

Zbirke podatkov, ki jih CSD zbira na podlagi določb ZSV, vsebujejo tudi podatke o zdravstvenem stanju in invalidnost. Ti podatki se v skladu s 113. členom ZSV zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec storitve vodi zbirke podatkov. Socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost pa v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZSV brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk vseh upravljavcev, naštetih v zakonu, med katerimi so v 3. alineji določni tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki lahko posredujejo podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti. V tem primeru posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

Izvajalci zdravstvenih dejavnosti tako zdravstvene podatke v primerih, ko se postopki vodijo na podlagi določb ZSV, lahko posredujejo CSD tudi brez izrecne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, oziroma kljub njegovi izrecni prepovedi. Določeno dokumentacijo (iz že obstoječih zbirk podatkov) je torej dopustno posredovati CSD, vendar ob strogem upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (sorazmernost). Izvajalec zdravstvenih storitev lahko CSD posreduje zgolj in samo tiste podatke, ki jih CSD nujno potrebuje za obravnavo konkretnega primera, kar pa lahko na podlagi vseh okoliščin primera, presodita zgolj pristojna uradna oseba, ki primer na CSD dejansko vodi, in izvajalec zdravstvene dejavnost.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS.

[2]Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1, 24/25 in 112/25.