Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje ločitvenemu upniku naložilo plačilo vseh ostalih stroškov, torej tudi tistih, ki s to posebno stečajno maso nimajo nobene stvarne zveze oziroma ta ni pojasnjena, razen tako, da je sodišče sledilo upravitelju, ki je predlagal, da ta ločitveni upnik iz te posebne stečajne mase plača vse ostale stroške, ker jih sicer ne bo mogoče pokriti, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 12. 2017 (Pd 238) (1.) zavrnilo ugovor upnika B., zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 3. 7. 2017 (Pd 225); (2.) razdelitev posebne razdelitvene mase opravilo na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 7. 12. 2017 (Pd 238), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa; (3.3.1.) na upnika B., preneslo premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, določenega v tej točki izreka in (3.3.2.) upniku B., naložilo, da v 15 dneh plača stroške postopka razdelitve oziroma prevzema v znesku 41.267,28 EUR na fiduciarni račun upravitelja.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ker se sodišče ni opredelilo do ugovora stečajnega upnika, da bi morali stroški arhiviranja in ostali stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka biti breme predmetne posebne stečajne mase zgolj v sorazmernem deležu in ne v celoti (glej stroške arhiviranja in ostalih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka, z dodatnim opisom, ki je razviden iz Pd 238) in zmotne uporabe materialnega prava.

3 .Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ločitvenemu upniku naložilo plačilo stroškov, od katerih je pritožbeno sporno še 37.570,00 EUR. Ta znesek predstavlja stroške arhiviranja in ostale stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka ter zajema: stroške računovodskih storitev po pogodbi 25.520,00 EUR, administrativne in bančne stroške 8.000,00 EUR, poštne stroške in stroške pisarniškega ter drugega materiala 2.700,00 EUR, stroške izvedbe inventure in transporta premičnin ter prevzema dokumentacije 1.000,00 EUR, stroške arhiviranja dokumentacije v znesku 2.000,00 EUR in odmerjeno nadomestilo za preizkus terjatev v znesku 1.700,00 EUR.

5. Iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase izhaja, da je upravitelj od zneska 40.920,00 EUR že odštel edino navadno stečajno maso v višini 3.350,00 EUR, ki je bila že unovčena. Ves preostanek se torej nanaša na to posebno stečajno maso kot tudi na prvo posebno stečajno maso. Iz spisa izhaja, da je bila slednja prodana, končna razdelitev pa ni bila opravljena, ker stroški stečajnega postopka niso zadoščali za izplačilo razdelitvene mase.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje ločitvenemu upniku neutemeljeno naložilo plačilo vseh preostalih stroškov. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (trinajstega odstavka 374. člena v zvezi s tretjo alinejo 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Trinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP določa, da če se s sklepom o končni razdelitvi premoženje prenese na ločitvenega upnika, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži ločitvenemu upniku, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena tega zakona. Ta pa določa, da se posebna razdelitvena masa zmanjša za stroške v zvezi z unovčenjem, ki med drugim predstavljajo tudi sorazmerni del drugih stroškov, to je stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka, vendar le, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Določba četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP ima značilnosti izjeme od splošnega pravila iz prvega odstavka 128. člena SPZ, zato jo je treba tako tudi uporabiti.

7. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločitvenemu upniku naložilo plačilo vseh ostalih stroškov, torej tudi tistih, ki s to posebno stečajno maso nimajo nobene stvarne zveze oziroma ta ni pojasnjena, razen tako, da je sodišče sledilo upravitelju, ki je predlagal, da ta ločitveni upnik iz te posebne stečajne mase plača vse ostale stroške, ker jih sicer ne bo mogoče pokriti (glej končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase na Pd 238), je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično sodišče ni ugotavljalo pravno pomembnega dejanskega stanja v zvezi s višino stroškov iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (v obsegu iz 5. točke končnega načrta na Pd 238).

8. Višje sodišče je sklep razveljavilo v celoti zaradi vsebine odločitve, ki jo terja 374. člen ZFPPIPP. S sklepom o prenosu premoženja na ločitvenega upnika se nanj premoženje prenese pod pogojem, da ta plača _vse_ stroške, ki so odmerjeni s tem sklepom. Ker je bila odločitev o stroških razveljavljena, je bilo treba razveljaviti celoten sklep in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP in prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.