Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odvetnik lahko pri določanju nagrade v razponu upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, saj so okoliščine, ki izhajajo iz 13. člena ZOdvT, naštete le primeroma.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi: „II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54034/2013 z dne 15. 4. 2013 ostane v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi še za 304,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2011 dalje do plačila.
Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 70,36 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje.“
II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 57,31 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:
I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54034/2013 z dne 15. 4. 2013 ostane v veljavi: - v prvem odstavku izreka sklepa v višini 232,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2011 dalje do plačila ter za zakonske zamudne obresti od zneska 800,22 EUR od 8. 4. 2011 do 27. 9. 2011 in - v tretjem odstavku izreka sklepa.
II. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
2. Zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridrži za končno odločbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.
6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
7. Uvodoma višje sodišče odgovarja na neutemeljen pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica sodišču prve stopnje očita spregled določenih pravno pomembnih dejstev in pomanjkanje razlogov o teh v izpodbijani sodbi.(1) V primerih, ko je izpodbijana sodba brez razlogov o dejstvih, ki so odločilna samo z vidika pravne presoje pritožbenega sodišča, ne pa tudi z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, namreč ne gre za postopkovno kršitev, pač pa za zmotno uporabo materialnega prava, posledica česar je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.
8. V tem pritožbenem postopku je sporna le še pravilna uporaba materialnega prava pri določitvi količnika nagrade za posel po tarifni številki 2200 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT). Sodišče prve stopnje je namreč v 1. točki izreka izpodbijane sodbe tožeči stranki v celoti ugodilo glede nagrade za vložitev predlogov za predznambo lastninske pravice (po tar. št. 3453 ZOdvT) in izdatkov (po 6. delu tarife), ki so nastali pri opravljanju odvetnikovega posla, torej tožeče stranke.
9. V zvezi z nagrado za sestavljanje listin je sodišče prve stopnje presojalo sestavo treh aneksov k prodajnim pogodbam in ocenilo, da to opravilo ne predstavlja težjega pravnega vprašanja, niti ne zahteva obsežne vsebinske razlage, čemur se višje sodišče načeloma pridružuje. Pritožbeno neizpodbojno je, da so bili aneksi pripravljeni zaradi dokončne ureditve razmerij iz prodajnih pogodb in prenosa lastninske pravice na posameznem predmetu prodajne pogodbe, torej zaradi izstavitve zemljiškoknjižnih dovolil. Nadalje pa tudi vsebina listin predstavlja neizpodbojno dejansko podlago sodišča prve stopnje, o kateri pritožnica z višjim sodiščem ne more več polemizirati.
10. Vendar tožeča stranka pri določitvi nagrade v razponu (kot je določena v tarifni številki 2200 ZOdvT) utemeljeno opozarja na uporabo 13. člena ZOdvT,(2) po katerem se nagrada v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu. Sodišče prve stopnje se pri presoji nagrade v izpodbijani sodbi na to določilo ZOdvT ni sklicevalo.
11. Na težavnost odvetniške storitve dejstva o raziskovalnem delu, obširni komunikaciji s sopogodbeniki, koordinaciji v zvezi s podpisom dokumentov, komunikaciji z davčno upravo in o drugih spremljevalnih opravilih, ki jih v pritožbi ponavlja tožeča stranka, ne morejo vplivati. S tem povezani materialni stroški so bili tožeči stranki že priznani v postavki povračila izdatkov, in to v celoti. Vendar pa lahko (kot izhaja tudi iz obrazložitve k 13. členu predloga Zakona o odvetniški tarifi)(3) odvetnik pri določanju nagrade v razponu upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, saj so okoliščine, ki izhajajo iz 13. člena ZOdvT, naštete le primeroma.
12. Obseg opravil, s katerimi je utemeljevala svoj preudarek o določitvi količnika pri spornih opravilih, je tožeča stranka v pripravljalnih vlogah izčrpno opisala. Višje sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka s tožečo stranko izrecno strinjala v naslednjem: da je tožeča stranka za pripravo aneksov morala ugotoviti nove identifikatorje nepremičnin in pridobiti načrt etažne lastnine, da je tožeča stranka organizirala koordinacijsko delo v zvezi s podpisom dokumentov s strani vseh strank(4) in da je tožeča stranka izpolnila tudi napovedi za odmero davka na promet nepremičnin ter vloge dostavila na Davčno upravo RS.(5) Obseg navedenih opravil, ki sodijo med okoliščine, ki se pri določitvi nagrade v razponu upoštevajo, je torej v tej zadevi izkazan.(6)
13. Upoštevaje merila, določena v 13. členu ZodvT, in posledično zgoraj navedene okoliščine je zato po presoji višjega sodišča za posel po tarifni številki 2200 ZOdvT pravična določitev nagrade s količnikom v višini 0,5. Glede na vrednost predmeta odvetniške storitve je zato višje sodišče nagrade za sestavo listin spremenilo, in sicer: za sestavo aneksa št. 2 (višina nagrade s količnikom 1,0: 838,00 EUR x količnik 0,5) znaša 419,00 EUR, za sestavo aneksa št. 1 k pogodbi 083/99-6 (višina nagrade s količnikom 1,0: 315,00 EUR x količnik 0,5) znaša 157,50 EUR in za sestavo aneksa št. 1 k pogodbi 096/89-2-4 (višina nagrade s količnikom 1,0: 367,00 EUR x količnik 0,5) znaša 183,50 EUR, skupaj torej 760,00 EUR. Glede na s strani sodišča prve stopnje že prisojenih 456,00 EUR na tej pravni podlagi gre tožeči stranki tako še 304,00 EUR.
14. Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe delno ugodilo in sodbo v tej točki delno spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem je pritožba tožeče stranke neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo (353. člen ZPP).
15. Ker je višje sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo v glavni stvari, je skladno z drugim odstavkom 165. člena ZPP spremenilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka v III. točki izreka izpodbijane sodbe. Tožeča stranka je v pravdi delno uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna sorazmerno povrniti stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Višje sodišče je ob vrednosti spornega predmeta 2.329,93 EUR tožeči stranki priznalo 136,50 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT (pri čemer je nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteta v nagrado za postopek na prvi stopnji), pavšalni znesek po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 190,93 EUR, skupaj s takso za redni postopek pa 305,93 EUR. Od zahtevanih 2.329,93 EUR je tožeča stranka uspela s 536,92 EUR ali 23%, zato ji mora tožena stranka v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti 70,36 EUR stroškov.
16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Od izpodbijanih 2.097,01 EUR je tožeča stranka uspela s 304,00 EUR, kar je 14%. Za pritožbo gre tožeči stranki 168,00 EUR po tar. št. 3210 ZOdvT in 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002, kar z 22% DDV znaša 229,36 EUR, skupaj s sodno takso za pritožbo v znesku 180,00 EUR pa 409,36 EUR. Tožena stranka ji mora povrniti 57,31 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.
(1) Našteva jih pod točko 3. na 4. strani svoje pritožbe.
(2) Tako tudi VDS Sodba Pdp 1166/2011 z dne 12. 1. 2012: Vsakokratna določitev količnika nagrade za posel (ki je v tar. št. 2200 določen v razponu od 0,5 do 2,5) poteka po merilih, ki jih določa 13. člen ZOdvT.
(3) Poročevalec DZ št. 28/2008 z dne 26. 2. 2008. (4) Kot izhaja iz 1. pripravljalne vloge tožene stranke na list. št. 113 spisa v zvezi z 1. pripravljalno vlogo tožeče stranke na list. št. 100 spisa in 2. pripr. vlogo na list. št. 123 spisa.
(5) Kot izhaja iz 1. pripravljalne vloge tožene stranke na list. št. 113 spisa.
(6) Prim. prvi odstavek 214. člena ZPP.