Jedro

Z odstranitvijo nelegalno zgrajenega objekta obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ne preneha.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je UE Maribor na podlagi 5. točke 157. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pod 1. točko izreka odločila, da mora inšpekcijska zavezanka A.A.-sedaj tožnica plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi nelegalne gradnje lesenega objekta tlorisne velikosti 5 x 2 m in drvarnice tlorisne velikosti 1,5 x 2,0 m ter ograje iz žičnega pletiva med betonskimi stebrički višine 1,5 m in dolžine 15 m, zgrajenih na zemljišču s parc. št. 342, k.o. ..., v znesku 1.375,44 EUR in pod 2. točko izreka odločila, da je nadomestilo treba plačati v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti te odločbe. V svoji obrazložitvi navaja, da je dne 11. 2. 2011 prejela odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor št. 06122-3219/2010-5204 z dne 2. 2. 2011, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora ustaviti gradnjo navedenih objektov na navedenem zemljišču. Ta odločba je postala pravnomočna, saj tožnica zoper njo ni vložila pritožbe. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je izračunano na podlagi 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uredba) in ga organ tudi točkovno opredeljuje po posameznih faktorjih.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1, po kateri je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Ker je bilo z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor tožnici naloženo, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objektov in vzpostaviti prejšnje stanje ter se tožnica zoper to odločbo ni pritožila, je odločitev prvostopenjskega organa, da se tožnici odmeri predmetno nadomestilo, pravilna. Nadomestilo pa je tudi izračunano v skladu z Uredbo. Organ pojasnjuje tudi, da gre v primeru nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za plačilo zaradi nelegalne gradnje, to je gradnje brez gradbenega dovoljenja in da zato okoliščina, da je bil objekt odstranjen in vzpostavljeno prejšnje stanje, ni bistvena.

Tožnica vlaga tožbo, v kateri uveljavlja vse tožbene razloge po 27. členu ZUS-1. Navaja, da je imela s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS sklenjeno zakupno pogodbo za zemljišče na parceli 342, k.o. ..., za ljubiteljsko dejavnost, saj je imela sadovnjak. V času sklenitve zakupne pogodbe je imelo zemljišče drugačen status kot ga ima danes, saj je bilo takrat zemljišče III. kategorije, danes pa je opredeljeno kot zemljišče II. kategorije. V času sklenitve zakupne pogodbe je Sklad celo dovoljeval postavitve manjših objektov kot tudi ograje. Zakupno pogodbo je prekinila zaradi starosti in nizke pokojnine, objekt pa je tudi odstranila, zato je bil inšpekcijski postopek zoper njo s sklepom ustavljen. Zato meni, da ni dolžna plačati nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ji je bilo odmerjeno z izpodbijano odločbo. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter jo oprosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ker je povečala vrednost zemljišča in ga ni degradirala.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ureja 157. člen ZGO-1. Po določbi prvega odstavka tega člena je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Po določbi petega odstavka navedenega člena pa je inšpekcijski zavezanec dolžan plačati nadomestilo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do 155. člena ZGO-1. Iz spisovnih podatkov, predvsem iz odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1, dne 2. 2. 2011, izhaja, da je tožnica gradila lesena objekta ter ograjo brez ustreznega upravnega dovoljenja in da gre za nelegalno gradnjo. Zoper to odločbo se tožnica ni pritožila, tako da je le-ta postala pravnomočna. Na podlagi te odločbe pa je bila upravna enota dolžna tožnici izdati odločbo o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po (zgoraj navedenem) petem odstavku 157. člena ZGO-1. Ker je po določbi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora investitor in je bila s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja z dne 2. 2. 2011 kot investitorica nedovoljene gradnje ugotovljena tožnica, je bila obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora z izpodbijano odločbo pravilno naložena tožnici. Glede na navedeno sodišče tožbeni ugovor, da je objekt odstranila, zavrača kot neutemeljen. Z odstranitvijo objekta namreč obveznost plačila predmetnega nadomestila ne preneha.

Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnica je v tožbi smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da je tožena stranka ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila.