Jedro

V primeru, ko sodišče določi odškodnino po merilih na dan izdaje sodbe, tečejo zamudne obresti od izdaje sodbe.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izrek o stroških spremeni tako, da se glasi: "Tožena tranka je dolžna tožniku povrniti 177.954,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1999 dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo." V ostalem delu se pritožba zavrne in v zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 507.746,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe (26.11.1999) ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 105.022,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbiajno sodbo spremeni tako, da mu prizna od premoženjske škode 317.390,00 SIT zamudne obresti od škodnega dogodka 2.7.1993 in celotno zahtevano odškodnino za strah ter mu prizna vse stroške postopka. V pritožbi tožnik navaja, da bi po ugotovitvah izvedenca stroški popravila traktorja presegli njegovo vrednost, ki je bila na dan škodnega dogodka ocenjena ob upoštevanju vrednosti rešenih delov 15% na 317.390,00 SIT. Gre za totalno škodo in se na podlagi člena 186. ZOR šteje, da je odškodninska obveznost zapadla od trenutka nastanka škode, to je 2.7.1993 oziroma najkasneje 25.9.1993, ko je bila o njej obveščena tožena stranka. 6.10.1993 je tožena stranka poslala tožniku celo poravnalno ponudbo. Tožniku zaradi tega pripadajo zamudne obresti od 2.7.1993, najmanj pa od 6.10.1993. Tudi odškodnina za strah je prisojena prenizko. Šlo je za nenaden in zelo agresiven dogodek, ki ga je utrpel star človek, tako da bi šla tožniku odškodnina v znesku 250.000,00 SIT. Uspeh tožnika v pravdi je 86% (50% po temelju in 36% po višini) in ne 36% kot ugotavlja prvo sodišče in mu gredo celotni pravdni stroški.

Tožena stranka je na pritožbo tožnika odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrne in v zavrnilnem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena le v delu, v kolikor izpodbija odločitev o pravdnih stroških, v ostalem pa je neutemeljena.

Ker je sodišče prve stopnje obračunalo škodo na poškodovanem traktorju kot "totalko" ob upoštevanju rešenih delov (15%), ob upoštevanju vrednosti na dan izdaje sodbe (drugi odstavek člena 189 ZOR), je odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sodbe, materialno pravno pravilna. Tožnik v pritožbi neutemeljeno zahteva plačilo zamudnih obresti od dneva škodnega dogodka, saj zamudne obresti od denarne odškodnine za povrnitev nedenarne premoženjske škode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odločbe, tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s kater je bila določena odškodnina in ne od škodnega dogodka kot zahteva tožnik v pritožbi.

Za strah ob škodnem dogodku se prizna odškodnina, če je strah intenziven in pusti v duševnosti prizadetega trajnejše posledice. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je ob nesreči tožnik močno ustrašil (sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik prestajal intenziven strah), je povsem primerna odškodnina iz tega naslova 50.000,00 SIT. Da bi šlo za kakšen intenziven strah, ki bi pustil kakšne trajnejše posledice v duševnosti tožnika oziroma, da je intenziven strah trajal dalj časa, pa iz trditev tožnika in izvedenih dokazov ne izhaja, tako da je tožnikova pritožba neutemeljena tudi v tem delu, ko zahteva višjo odškodnino za strah.

Utemeljena pa je tožnikova pritožba zoper odločitev o pravdnih stroškov. Tožnikov uspeh v tej pravdi ni 36% kot zaključuje sodišče prve stopnje, temveč 61%. Tožnik ni uspel po temelju 50% kot navaja sodišče prve stopnje, temveč 100%, saj sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožena stranka v celoti odgovarja tožniku za nastalo škodo. Ob upoštevanju 22% uspeha po višini je tožnikov uspeh v pravdi 61% (100% po temelju in 22% po višini, 122% : 2 = 61%). Glede na tak uspeh v pravdi mu je tožena stranka dolžna povrniti 61% pravdnih stroškov. Stroški v celoti znašajo 291.728,00 SIT, 61% od tega zneska je 177.954,00 SIT. V tem obsegu je bilo pritožbi tožnika ugoditi in spremeniti odločitev o pravdnih stroških, v ostalem delu pa pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem dleu (člen 353 in 358 ZPP).

Tožnik je uspel samo zoper odločitev o stroških, njegov uspeh s pritožbo je minimalen, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega vsaka stranka sama trpeti stroške pritožbenega postopka. Tak izrek o stroških temelji na določilu člena 166 v zvezi s členom 155/2 in 154 ZPP.