Jedro

Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., za znesek 30.811,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.9.1997 do plačila in za stroške plačilnega naloga v znesku 8.300,00 SIT. V preostalem delu je plačilni nalog razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je tudi naložilo, naj tožeči stranki povrne nadaljnje pravdne stroške v višini 13.500,00 SIT.

Tožena stranka je vložila proti zanjo neugodnemu delu sodbe sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu soidšču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi, ali pa naj jo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (Ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).

Zmotno je stališče pritožnice, da na podlagi 939. člena in 303. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) pride do subrogacije samo do višine izplačane odškodnine, ne pa glede zakonitih zamudnih obresti. V skladu z določbo prvega odstavka 939. člena ZOR, z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR). Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožena stranka ni mogla biti v zamudi, dokler je ni tožeča stranka obvestila o obstoju njene obveznosti. Na drugačno presojo pa seveda nima prav nobenega vpliva okoliščina, da je bil regresni zahtevek naslovljen direktno na zavarovalnico, katere obveznost izvira iz naslova zavarovanja odgovornosti (prim. s tem v zvezi Stališče Jugoslovanske gospodarske koordinacije, ki je bila 10. do 12. 6. 1987, Gospodarski vestnik 37/87, str. 51). Pravila o subrogaciji iz splošnega dela ZOR doslej razloženemu ne nasprotujejo.

Res 303. čl. določa, da izpolnitelj, na katerega je terjatev prešla, ne more zahtevati od dolžnika več, kot je plačal upniku. Toda 300. čl. ZOR, ki pride v poštev za obravnavano situacijo, določa, da preide na izpolnitelja, ki je imel pravni interes za izpolnitev, upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami, kamor sodijo tudi obresti. In če je na novega upnika prešla odškodninska terjatev, ni razloga, da bi bil dolžnik v boljšem položaju, kot bi bil v razmerju do oškodovanca.

Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do zakonitih zamudnih obresti od dne, ko je le-ta svoji zavarovanki izplačala odškodnino, je torej pravilno.

Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člen ZPP/77) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).