Jedro

Zgolj ocena prosilkinega osebnega in socialno ekonomskega položaja in zaključek tožene stranke, da je nerazumno njeno pričakovanje, da sodišče ne bo preklicalo pogojne obsodbe, če jo bo v postopku zagovarjal odvetnik, po presoji sodišča ne zadošča. Tožena stranka se namreč v postopku odločanja ni opredelila do vprašanja zahtevnosti postopka preklica pogojne obsodbe, pri čemer sodišče opozarja, da zastopanje odvetnika v postopkih ni potrebno samo takrat, ko gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj. Strokovna pomoč odvetnika v postopkih na podlagi 506. člena ZKP je koristna ravno zaradi povezovanja dejanskih okoliščin v povezavi z materialnim in procesnim pravom, ki se v teh postopkih mora uporabiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1554/2015 z dne 17. 11. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za zastopanje v postopku za preklic pogojne obsodbe, opr. št. II Kr ..., ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Celju. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 172/2015-5, z dne 15. 10. 2015. 2. Tožena stranka se je sklicevala na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnila, da želi prosilka BPP v postopku preklica pogojne obsodbe v kazenski zadevi, v kateri ji je bila zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izrečena pogojna obsodba, v okviru katere je bila določena kazen sedem mesecev zapora, upoštevaje izrečeno kazen po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I K … z dne 26. 10. 2011, pa enotna kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če prosilka v preizkusni dobi treh let po pravnomočnosti sodbe, ne bo storila novega kaznivega dejanja. Določen je bil tudi dodatni pogoj, da v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe prosilka plača oškodovancu 3.500 EUR, sicer bo pogojna obsodba preklicana.

3. Tožena stranka je pojasnila, da v postopku dodelitve BPP prosilka ni podala izjave, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika, je pa o tem podala izjavo v tožbi v upravnem sporu. Tožena stranka je povzela te navedbe in pojasnila tudi, da se je prosilka izjavila tudi že v postopku za preklic pogojne obsodbe pri Okrajnem sodišču v Celju. Iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da svoje obveznosti na račun dodatnega pogoja ni poravnala, ker ima minimalno plačo in blokado na računu, da živi v gospodinjstvu sama in ji zato ne ostane veliko. Po plačilu stroškov bivanja v stanovanjski hiši, katere solastnica je do 1/2, ji na mesec ostane le 200 EUR. Za leasing ji delodajalec od plače odteguje po 50,00 do 100,00 EUR, za avto, ki ga nima več. Prihrankov nima, mora pa še nabaviti kurjavo za zimo. Dolg do oškodovanca bi lahko začela odplačevati čez kakšno leto, ko bo odplačala leasing.

4. Postopek za preklic pogojne obsodbe (506. člen Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP) določa namen tega postopka, ki je v preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi naložen posebni pogoj ali obveznost. Prosilka priznava, da posebnega pogoja določenega v obsodbi ni izpolnila v postavljenem roku, zato bo sodišče v tem postopku moralo ugotoviti razlog neizpolnitve. Tožena stranka se strinja s prosilko, da je v tem postopku treba izpostaviti vse pravno relevantne okoliščine, vendar le-te ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti. To izhaja tudi iz zapisnika o zaslišanju prosilke, kot obsojenke v konkretnem postopku za preklic pogojne obsodbe, v katerem se je prosilka izrekla o razlogih neizpolnitve obveznosti. Naroka se je udeležila z odvetnikom, ki pa ni pripomogel k podrobnejši razjasnitvi okoliščin, pomembnih v postopku preklica pogojne obsodbe.

5. Pričakovanje prosilke je tako glede na povedano nerazumno in v nasprotju z dejanskim stanjem zadeve, zato je tožena stranka zaključila, da prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

6. Tožnica vlaga tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. V ponovljenem postopku odločanja je tožena stranka pomoč odvetnika ocenila kot nepotrebno. Navaja, da je treba upoštevati subjektivni kriterij vsakega sodnika posameznika in pojasnjuje, da ji je sodnik (sodba še ni izdana) določil 6 mesečni rok za izpolnitev obveznosti v višini 3.000 EUR, kljub dokazovanju, da je dolžnica v izvršilnem postopku, v katerem na podlagi izvršbe Okrajnega sodišča v Žalcu leasingodajalcu dolguje še več kot 3.000 EUR. Stališče tožene stranke, da je v tem postopku pomoč odvetnika nepotrebna, je zato zmotna. Pomembno je, kako se sodišču predstavijo okoliščine in razlogi, zaradi katerih ni bila izpolnjena obveznost. Zaradi prepričanja v poštenost sojenja in odločanja in prepričanja, da ni storila kaznivega dejanja, se je tudi v kazenskem postopku branila sama in vložila pritožbo, s katero ni uspela. Pojasnjuje osebne okoliščine, zaradi katerih obveznosti ni izpolnila in navaja, da so to tudi razlogi, zaradi katerih ne more plačati odvetnika. Izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, zato sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in dodelitev BPP.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku odločanja, ki temelji na sodbi naslovnega sodišča, opr. št. IV U 172/2015-5 z dne 15. 10. 2015. V tej sodbi je sodišče, ki je presojalo zakonitost odločbe tožene stranke, opr. št. Bpp 1097/2015 z dne 12. 8. 2015, zavzelo stališče, da postopka preklica pogojne obsodbe na podlagi 506. člena ZKP ni mogoče obravnavati kot enostavnega in v tej zvezi toženi stranki pojasnilo, da je dolžna izvesti celovito presojo določbe 24. člena ZBPP ter v postopku zagotoviti spoštovanje pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se nanašajo na sodelovanje stranke v postopku. V ponovljenem postopku odločanja je tožena stranka, v skladu z določbo četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, zato je sodišče v tem sporu moralo presoditi, ali so bila njegova mnenja in stališča izražena v prej citirani sodbi, upoštevana.

10. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka v svojo odločitev povzela prosilkine navedbe, v katerih je ta navajala, zakaj v postopku za preklic pogojne obsodbe potrebuje strokovno pomoč odvetnika. Ugotovila je, da gre za navedbe, ki so razvidne iz tožbe vložene zoper odločbo, opr. št. Bpp 1097/2015 z dne 12. 8. 2015. Po presoji sodišča tako pridobljeni podatki (dejansko stanje), na katerih bi morala temeljiti odločitev, praviloma ne morejo nadomestiti v upravnem postopku zahtevanega spoštovanja načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, ne spoštovanja načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Ne glede na navedeno ugotovitev, pa je sodišče v tem sporu upoštevalo, da tožnica tem navedbam (okoliščine in dejstva v zadevi), ki jih je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne oporeka in jih vsebinsko enake navaja v tožbenih navedbah. Iz tega razloga je sodišče sklenilo, da je tožena stranka kršitev postopkovnih pravil, vezanih na sodelovanje stranke v ponovljenem postopku odločanja, odpravila.

11. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

12. V skladu s citirano pravno podlago je treba torej pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojati oba tam navedena pogoja, da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj.

13. Določba 24. člena ZBPP toženi stranki po ustavljeni upravno sodni praksi ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, mora pa tožena stranka, kolikor meni, da v določbi 24. člena ZBPP določeni pogoji niso izpolnjeni, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Sodišče je že v sodbi I U 428/2014 z dne 26. 3. 2014 pojasnilo, da mora biti to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno in da gre po ustavljeni upravnosodni praksi predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka.

14. Tožena stranka je zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP utemeljila z navedbo, da izid zadeve sicer pomembno vpliva na prosilkin socialno ekonomski položaj, pričakovanje prosilke, da se ji dodeli strokovna pomoč odvetnika, pa je nerazumno in v nasprotju z dejanskim stanjem zadeve. Svojo odločitev je oprla na ugotovitev, da je iz zapisnika o zaslišanju prosilke, v postopku preklica pogojne obsodbe zadevi II Kr ..., razvidno, da je sodišče v tem primeru prosilki zastavljalo tista vprašanja, ki so pomembna za odločitev o preklicu pogojne obsodbe, in da prisoten odvetnik ni z ničemer prispeval k temu, da prosilki ne bi bila preklicana pogojna obsodba.

15. Sodišče ugotavlja, da ravno ugotovitev tožene stranke, da izid zadeve pomembno vpliva na prosilkin socialno ekonomski položaj, zahteva celovito presojo 24. člena ZBPP, na katero je naslovno sodišče toženo stranko napotilo že v sodbi opr. št. IV U 172/2015-5 z dne 15. 10. 2015. Ta presoja se po mnenju sodišča ne more opirati na navedbe prosilke, ki izhajajo iz zapisnika, opr. št. II Kr ..., niti ne morejo temeljiti na zaključkih (oceni) tožene stranke o uspešnosti že izvedenega zaslišanja prosilke v postopku preklica pogojne obsodbe.

16. Zgolj ocena prosilkinega osebnega in socialno ekonomskega položaja in zaključek tožene stranke, da je nerazumno prosilkino pričakovanje, da sodišče ne bo preklicalo pogojne obsodbe, če jo bo v postopku zagovarjal odvetnik, po presoji sodišča ne zadošča. Tožena stranka se namreč v postopku odločanja ni opredelila do vprašanja zahtevnosti postopka preklica pogojne obsodbe, pri čemer sodišče opozarja, da zastopanje odvetnika v postopkih ni potrebno samo takrat, ko gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj. Prav tako se tožena stranka ni sklicevala na konkretne primere, iz katerih bi izhajala vedno enaka posledica neizpolnitve posebnega pogoja plačila obveznosti (preklic pogojne obsodbe), prav tako takega stališča ne utemeljuje pravna podlaga, ki se mora uporabiti v tem postopku. Upravno sodišče je že v sodbi opr. št. I U 428/2014 opozorilo, da je strokovna pomoč odvetnika v postopkih na podlagi 506. člena ZKP koristna ravno zaradi povezovanja dejanskih okoliščin v povezavi z materialnim in procesnim pravom, ki se v teh postopkih mora uporabiti. Gre za uporabo določb ZKP in Kazenskega zakonika, kjer je povezovanje prej navedenih okoliščin praviloma vezano na strokovno znanje.

17. Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da tožena stranka v ponovljenem postopku odločanja ni sledila napotilom naslovnega sodišča v sodbi opr. št. IV U 172/2015-5 z dne 15. 10. 2015 in ni izvedla celovite presoje določbe 24. člena ZBPP. Posledično je sodišče, zaradi napačne uporabe materialnega prava, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.