Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

I.Ugovoru se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse II DoR 105/2026 z dne 18. 3. 2026 razveljavi.

II.Predlog se zavrne.

Obrazložitev

O ugovoru zoper plačilni nalog

1.Tožnik je 13. 3. 2026 na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1809/2024 z dne 2. 2. 2026. Sodne takse ob vložitvi predloga ni plačal, zato mu je Vrhovno sodišče v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) kot taksnemu zavezancu 18. 3. 2026 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v znesku 557 EUR.

2.Predlagatelj je zoper plačilni nalog pravočasno vložil ugovor, v katerem navaja, da je pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije pristojno sodišče zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek revizije.

3.Ugovor je utemeljen.

4.Tožnik je pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije pristojno sodišče zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Sodišče prve stopnje je s sklepom Bpp 800/2026 z dne 15. 4. 2026 tožniku dodelilo izredno brezplačno pravno p0moč za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije. Ker je po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, je Vrhovno sodišče tožnikovemu ugovoru ugodilo in izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse razveljavilo.

O predlogu za dopustitev revizije

5.Tožnik je izgubil v gospodarskem sporu, v katerem ga je zastopal odvetnik A. A., ki je imel zavarovano odgovornost pri toženki. Gospodarsko sodišče je tedaj ugotovilo, da ne obstaja ločitvena pravica, ki naj bi šla tožniku (tam tožencu) kot upravičencu iz dveh zemljiških pisem. V obravnavanem postopku tedanjemu odvetniku očita, da ni zatrjeval popolnosti indosamenta. Sporno je, ali zemljiški pismi vsebujeta popolna indosamenta oziroma ali poseben sklep o prenosu zemljiškega dolga pomeni veljaven/popoln indosament.

6.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati 87.207,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

7.Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

8.Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je materialnopravno pravilno v odsotnosti posebnih pravil v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ; v času, ko je ta urejal institut zemljiškega dolga) glede obličnosti indosamenta za prenos zemljiškega pisma analogno uporabiti pravila iz Zakona o menici iz leta 1946 (zahteva po alonži) in odreči veljavnost indosamentu na ločeni listini, ter ali takšno zapolnjevanje, kljub kvalificiranemu molku zakonodajalca v času sprejema OZ in SPZ ter drugačni gospodarski funkciji vrednostnih papirjev, krši načelo jasnosti predpisov (2. člen Ustave) in glede na to, da gre pri uporabi takšne analogije za pravilo, ki ga je izoblikovala sodna praksa, tudi načelo delitve oblasti (3. člen Ustave); (2) ali ravnanje odvetnika, ki v pravdi, v kateri se uveljavlja nepopolnost indosamenta za prenos zemljiškega pisma, ne uveljavlja, da stranka razpolaga z listinami, ki tak indosant vsebujejo, vendar niso trajno spete s samim pismom, in s tem sodišču prepreči materialno presojo teh listin (214. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), predstavlja hudo kršitev skrbnosti dobrega strokovnjaka (6. člen OZ), in ali je drugostopenjsko sodišče zagrešilo protispisnost — kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter tudi kršitev 214. člen ZPP, ko to opustitev spregleda z argumentom, da je primarno sodišče "samo preverilo listine", čeprav iz prvostopenjske sodbe v primarni pravdi jasno izhaja, da je med strankama nesporno, da na zemljiških pismih ni bil dan popoln indosament; in (3) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ko pomanjkanje razlogov prvostopenjske sodbe o odločilnem dejstvu sanira tako, da ugotovi "smiselno" oziroma "implicitno" zavrnitev ključnega tožbenega argumenta v prvostopenjski sodbi.

9.Predlog ni utemeljen.

10.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).