Jedro

Na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi izdanega na podlagi 225. člena ZIZ ni mogoče dovoliti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremeni tako, da se vpis ne dovoli."

II. Nasprotni in drug udeleženec sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep Dn 327581/2016 z dne 28.10.2016, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri nepremičnini nasprotnega udeleženca, ki je navedena v uvodu tega sklepa, dovolila vknjižbo hipoteke za zavarovanje denarne terjatve upnice in pri tej hipoteki dovolila zaznambo izvršbe opr. št. I 1140/2016, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (I. točka izreka) in odločilo, da nasprotna udeleženca sama krijeta svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko sklepa se po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog za vpis izvedene pravice. Navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za situacije, na katere se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje prvostopenjsko sodišče, saj sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, ni bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le v takem primeru je namreč mogoče dovoliti zaznambo izvršbe že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Pritožnik uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril drug udeleženec, ki meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Listini, ki v obravnavani zadevi predstavljata podlago za vpis, sta sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15.6.2016 in z dne 19.9.2016. Navedeno sodišče je v izvršilnem postopku na predlog upnika Š. T. (v tem zemljiškoknjižnem postopku: drug udeleženec) dne 15.6.2016 izdalo sklep o izvršbi za uveljavitev nedenarne terjatve - odstranitev novo postavljene ograje med nepremičninama upnika in dolžnika s pooblastilom upniku, da na stroške dolžnika to delo zaupa gradbenemu podjetju in dolžnika (v tem zemljiškoknjižnem postopku: nasprotni udeleženec) zavezalo, da v roku 8 dni od izdaje sklepa založi znesek 1.000,00 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem dejanjem, z opozorilom, da bo sodišče na predlog upnika dovolilo izterjavo navedenega zneska z izvršbo po 225. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). S sklepom z dne 19.9.2016 je izvršilno sodišče dovolilo zoper dolžnika izterjavo zneska 1.000,00 EUR z izvršbo na nepremično, ki je navedena v uvodu tega sklepa, z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da nobeden od citiranih sklepov ni pravnomočen, vendar je menilo, da v konkretnem primeru pravnomočnost sklepa o izvršbi ni potrebna.

6. V postopkih, kot je konkretni, zemljiškoknjižno sodišče presoja obstoj pogojev za zaznambo sklepa o izvršbi, predvidenih v 86. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Ta določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi, pri čemer glede na 88. člen ZZK-1 v primeru, da dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Drži sicer stališče prvostopenjskega sodišča, da ni vedno potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču takoj po njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti (tako izhaja iz določbe tretjega odstavka 45. člena ZIZ).

7. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je v konkretnem primeru mogoče dovoliti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, ker da je to izrecno določeno v četrtem odstavku 225. člena ZIZ, ni pravilno, saj vsebina navedenega člena ni takšna, kot mu jo pripisuje sodišče. Dejstvo, da lahko upnik predlaga izvršbo na podlagi sklepa, ki ga je sodišče izdalo drugem odstavku 225. člena ZIZ, še pred njegovo pravnomočnostjo, namreč ne pomeni, da je tudi zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi možna že pred pravnomočnostjo. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je namreč v tretjem odstavku 45.člena ZIZ izrecno določeno, da takšen sklep o izvršbi sodišče vroči tudi zemljiškoknjižnemu sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, 225. člen ZIZ pa takšne določbe nima. Sklep z dne 19.9.2016 je sicer sodišče izdalo na podlagi sklepa z dne 15.6.2016, vendar ker tudi slednji ni pravnomočen, v konkretnem primeru niso podani zakonski pogoji za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da je odločilo, da se vpis ne opravi (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, nasprotni in drug udeleženec sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.