Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji.
Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (dopolnilnim sklepom sklepa o prodaji) (1.) stečajni dolžnici v roku treh mesecev naložilo izprazniti nepremičnino z ID znakom 0000 (v naravi stavba – stanovanjska hiša na naslovu ...) in ID znakom 0001 (v naravi zemljišče) ter ju izročiti upravitelju, (2.) odločilo je tudi, da je ta sklep sestavni del sklepa o prodaji z dne 24. 11. 2017 (PD 69).
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da v tej nepremičnini kot mati samohranilka živi skupaj s tremi otroki. Rok za izselitev se bo iztekel ravno v času zaključevanja šolskega leta. Tako hipna izselitev bo za otroke predstavljala veliko stisko, negotovost in strah. Za pripravo otrok potrebuje več časa. Ne vidi tudi potrebe za izselitev pred prodajo hiše, zato naj ji sodišče izda tak nalog za izselitev oziroma za izselitev vsaj do konca julija, da bodo otroci lahko čim manj stresno končali šolsko leto. Če bi ostala v nepremičnini, bi s tem skrbela za sprotno vzdrževanje, kar prispeva k večji vrednosti nepremičnine. Prav tako krije fiksne stroške, ki bi bili sicer breme stečajne mase.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (2. odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V skladu s tem določilom sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje tega hkrati s sklepom o prvi prodaji z dne 19. 1. 2017 ni storilo. To je storilo šele z izpodbijanim sklepom na predlog upnika. To pa pomeni, da je bil rok za izpraznitev dejansko že tako ali tako podaljšan in bi dolžnica morala stanovanje izprazniti že v prvi polovici leta 2017. 5. Višje sodišče tudi ugotavlja, da se je postopek osebnega stečaja začel že 9. 6. 2016. Vsaj od takrat dalje je dolžnica morala upoštevati, da bo morala zapustiti stanovanjsko hišo, pri čemer je bilo v tem postopku osebnega stečaja priznanih terjatev za več kot 155.000,00 EUR, ki jih je treba poplačati čim prej in v kar največji meri (47. in 48. člen ZFPPIPP). Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev, zato tudi iz tega razloga predlogu dolžnice za podaljšanje roka izpraznitve ni mogoče ugoditi. Nikakor pa roka treh mesecev ni mogoče šteti kot hipnega roka, kot zatrjuje dolžnica. Višje sodišče sicer razume stisko dolžnice, vendar pa gre v stečajnih postopkih predvsem za varovanje interesov upnikov, ki v tem postopku že več kot leto in pol čakajo na vsaj delno poplačilo svojih terjatev, pa tega še vedno niso dočakali. Selitev je za otroke vedno stresna, vendar pa je v obravnavani zadevi (in tudi v vsakem postopku osebnega stečaja) nujna.
6. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.