Jedro

Ker je vročilnica javna listina, dolžnik pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so bile vročitve sklepov izvedene pravilno. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja. S tem, ko dolžnik navaja, da mu sklepi niso bili pravilno vročeni, pa zatrjuje, da v zamudi sploh ni bil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo dolžnikovo vlogo z dne 18. 6. 2009, obravnavano kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepov tega sodišča z dne 28. 12. 2006, 25. 4. 2008, 17. 11. 2008, vse opr. št. In 105/2006 in (2) sklenilo, da se ne ugodi dolžnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku izvršbe smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Prvostopnemu sodišču očita da je zmotno ugotovilo, da dolžnik ni uspel dokazati, da dejansko že več let prebiva na naslovu začasnega prebivališča in da je bil v celotnem obdobju izvršilnega postopka večkrat dalj časa odsoten v tujini. Meni tudi, da se prvostopno sodišče sploh ni opredelilo do v pritožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 18. 6. 2009 zatrjevanih kršitev pravil vročanja. V kolikor bi te kršitve presojalo, bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zaključiti, da vročitev ni bila izvedena pravilno.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, sklepa o odmeri nagrade cenilcu kmetijske stroke z dne 25. 4. 2008 in sklepa o odmeri nagrade cenilki gradbene stroke z dne 17. 11. 2008, zaradi vsebine štelo pritožbo dolžnika zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 26. 3. 2009. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal svoje trditve, da dejansko že od leta 2003 ne biva na naslovu, kamor so mu bila vročena vsa sodna pisanja, saj za te svoje navedbe ni predložil nikakršnih dokazov, iz podatkov spisa pa izhaja, da prvostopno sodišče tudi po vpogledu v centralni register prebivalstva ni moglo ugotoviti, kdaj je dolžnik prijavil začasno prebivališče, kjer naj bi dejansko prebival. Dokazi glede zdravstvenega stanja dolžnikovega sina pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne izkazujejo odločilnih dejstev, saj iz vročilnic v spisu izhaja, da so bili dolžniku sklepi, glede katerih je bil zavrnjen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, vročeni po pravilih osebnega vročanja s fikcijo vročitve in torej sin teh pisanj ni sprejel. Dokazov, ki bi izkazovali nasprotno, dolžnik ni predlagal. Prav tako je pritožniku pojasniti, da je tudi nepravilnost vročitve glede tega, da poštar ni opravil ustreznih poizvedb na naslovu vročanja, zgolj zatrjeval. Ob navedenem so tako za neutemeljene izkažejo dolžnikove navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

Ker pa so tudi dokazi, ki naj bi izkazovali dolžnikovo odsotnost in bivanje v tujini, za presojo utemeljenosti predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti navedenih sklepov irelevantni, saj se nanašajo na obdobje v letu 2009, vsi omenjeni sklepi pa so dolžniku bili vročeni v letu 2008, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik ni uspel dokazati, da mu predmetna sodna pisanja niso bila vročena pravilno. To pa so tudi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo odločitev in je tako neutemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker je vročilnica javna listina, dolžnik pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti, je pravilen tudi zaključek sodišče prve stopnje, da so bile vročitve omenjenih sklepov izvedene pravilno. Pogoji za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zato niso podani.

Strinjati pa se je tudi z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja. S tem, ko dolžnik navaja, da mu sklepi niso bili pravilno vročeni, namreč zatrjuje, da v zamudi sploh ni bil. Ker je pritožba v celoti neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mu stroški tega pritožbenega postopka niso bili povzročeni neutemeljeno, zato jih je dolžan kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Dodati pa je še, da bo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje pritožbenemu sodišču tudi pritožbo dolžnika z dne 18. 6. 2009 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 3. 2009, ki jo je obravnavalo kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, saj je bila vložena v pritožbenem roku, prav tako pa ima vse sestavine, ki so določene v 335. členu ZPP.