Jedro

Toženka ne prereka navedb mld. tožnika, da mu pred odločitvijo učiteljskega zbora ni bila zagotovljena pravica do izjave. Tako je podana bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Odločitev o ponavljanju mld. tožnika sprejel učiteljski zbor, a ni izdal odločitve v obliki upravne odločbe. Ker torej odločitev učiteljskega zbora nima obrazložitve, se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se:

Sklep učiteljskega zbora Osnovne šole A. z dne 18. 6. 2024 o tem, da mld. tožnik ponavlja 6. razred in Sklep 2 Pritožbene komisije Osnovne šole A., naveden v zapisniku Pritožbene komisije OŠ A. št. 60302-102/2024-4 z dne 1. 7. 2024, o ne-napredovanju mld. tožnika v naslednji razred, odpravita in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Tožba se v delu zoper Sklep 1 Pritožbene komisije Osnovne šole A., naveden v zapisniku Pritožbene komisije OŠ A. št. 60302-102/2024-4 z dne 1. 7. 2024, o nezadostni oceni mld. tožnika pri predmetoma slovenščina in matematika, zavrže.

III.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

IV.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Oris upravnega postopka

Učiteljski zbor tožene stranke je 18. 6. 2024 na predlog razredničarke sprejel sklep, da mld. tožnik ponavlja 6. razred, kar je evidentirano v Zapisniku ocenjevalne konference za 6. do 8. razred Osnovne šole A. iz istega dne. Odločitev je bila mld. tožniku in staršem sporočena s spričevalom o končanem razredu osnovne šole. Iz tega je izhajalo, da je negativno ocenjen pri predmetih slovenščina in matematika ter, da ne napreduje v naslednji razred. Glede obojega je mld. tožnik vložil ugovor v skladu z določili 68. in 69. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju Zosn). Predlagal je, da se ugovoru ugodi ter se ga oceni pozitivno vsaj z zadostno oceno. Odloči naj se tudi, da napreduje v naslednji razred.

S Sklepom 1, vsebovanem v zapisniku Pritožbene komisije toženke št. 60302-102/2024-4 z dne 1. 7. 2024, je Pritožbena komisija na podlagi 68. člena ZOsn ter 23. in 25. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (v nadaljevanju Pravilnik) soglasno sklenila, da sta na podlagi pridobljenih dokazil oceni mld. tožnika pri predmetih matematika in slovenščina zaključeni z "nezadostno (1)". V istem zapisku je tudi soglasno sprejela Sklep 2, da na podlagi 25. člena Pravilnika mld. tožnik ponavlja 6. razred.

Tožba

Mld. tožnik je 15. 7. 2024 vložil tožbo po zakoniti zastopnici, materi B. B. Predlagal je, da naj sodišče citirana sklepa pritožbene komisije odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se izvrševanje izpodbijanih aktov zadrži.

V tožbi trdi, da je odločitev toženke, po kateri ne napreduje v višji razred OŠ nesprejemljiva že iz povsem formalnih razlogov. Toženka v tej zvezi sploh ni sprejela ustrezne prvostopne odločbe, katere odločitev bi se lahko argumentirano grajalo. Drugostopna odločitev, t. i. Sklep 2 je popolnoma ne obrazložen, s tem, da iz tega celo izhaja, da je komisija tista, ki je sklenila, da ponavlja 6. razred. To že samo po sebi zadošča za odpravo izpodbijanih odločb. Komisija se je v zapisniku sklicevala na dokumentacijo, ki mu oz. njegovi zakoniti zastopnici ni bila posredovana in jima ni bil niti omogočen vpogled vanjo. S tem je bila kršena tudi njegova pravica do izjave. Mld. tožnik citira določila 69. člena ZOsn in sklene, da ne gre niti za primer iz četrtega odstavka tega člena. Ta določa, da lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda ponavlja razred brez soglasja staršev, vendar na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika in kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Po vedenju zakonite zastopnice mld. tožnika razredničarka podpira njegovo napredovanju v naslednji razred. Zato ni jasno, na kakšni podlagi je do odločitve o njegovem ne-napredovanju v višji razred sploh prišlo.

Poudarja, da bi moral odločitev o ponavljanju učenca sprejeti učiteljski zbor, kot to določa 6. odstavek 69. člena ZOsn. Ni mu znano, da bi bila takšna odločitev sprejeta s strani pristojnega organa, saj se tudi po zaključenem ugovornem postopku ne ve kdaj, s strani koga in na kakšni podlagi je bila odločitev o ne-napredovanju sprejeta. Tudi če bi jo eventualno sprejel učiteljski zbor, bi toženka morala izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa ZUP. Le na tak način je stranki omogočeno učinkovito pravno varstvo.

Odgovor na tožbo

Toženka je tožbi in začasni odredbi nasprotovala. Ker po vsebini gre za odločanje o napredovanju otroka v naslednji razred, je to odločitev, ki spada v okvir izvrševanja starševske skrbi (135. in 136. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Ta po drugem odstavku 6. člena DZ pripada obema staršema. Tudi, če starša ne živita skupaj, bi morala tožbo vložiti oba (151. člen DZ). Za začasno odredbo mld. tožnik nima pravnega interesa, saj zadržanje odločitve toženke ne privede do tega, da bi napredoval v naslednji razred, odločeno ni niti o tem, da napreduje niti da ne napreduje. Izpostavlja, da upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, v preostalem pa tožba ni utemeljena.

Po prejemu odgovora na tožbo je soglasje za tožbo mld. tožnika podal tudi njegov oče C. C., ki je pooblastil za zastopanje istega pooblaščenca kot mati.

Dopolnitev tožbe

Sodišče po prejemu spisa toženke ugotovilo, da je v njem listina z oznako Zapisnik ocenjevalne konference za 6. do 8. razred osnovne šole A. z dne 18. 6. 2024. Ta vsebuje zapis, da Učiteljski zbor glasuje o ponavljanju 6. razreda mld. tožnika in s 34 glasovi za, 0 proti in 0 vzdržanimi sprejme Sklep: D. D. ponavlja 6. razred. To pa je akt, ki ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Mld. tožnika je zato pozvalo, da naj tožbo dopolni na način, da pravilno opredeli izpodbijani akt.

Tožnik je tožbo pravočasno dopolnil in poleg odprave citiranih sklepov Pritožbene komisije toženke predlagal, da se odpravi tudi Sklep učiteljskega zbora Osnovne šole A. z dne 18. 6. 2024 o tem, da ponavlja 6. razred. Toženka je po opravljenem naroku 26. 7. 2024 sodišču z vlogo z dne 30. 7. 2024 sporočila, da na dopolnitev tožbe ne bo odgovarjala.

Dokazni postopek

Sodišče je v dokaznem postopku prebralo upravni spis toženke, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa listine, ki jih je predložil mld. tožnik in so v prilogah A 1 do A 6 spisa ter listino toženke v prilogi B 1 spisa.

Dokaza mld. tožnika za zaslišanje njegove matere B. B. in priče E. E. je zavrnilo. Kot bo pojasnilo, so bile že procesne kršitve toženke take teže, da terjajo odpravo aktov, ki se nanašajo na odločitev, da mld. tožnik ponavlja 6. razred. Zaslišanje predlagane zakonite zastopnice in priče tako ni bilo potrebno. Tudi pri odločitvi glede izpodbijanja ocen je šlo zgolj za procesno vprašanje.

Starševska skrb

Toženka ima prav, da morata glede predmetnega postopka soglašati oba starša. Po določbi prvega odstavka 151. člena DZ starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Kadar starši ne živijo skupaj (kot je v danem primeru razbrati že iz tožbe in odgovora nanjo, starša pa imata tudi različni bivališči) in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka (drugi odstavek 151. člena DZ). Vprašanje napredovanja otroka v naslednji razred osnovne šole, je tudi po oceni sodišča take narave, da bistveno vpliva na otrokov razvoj. Ker je oče mld. tožnika soglasje k tožbi tekom postopka podal, je tej procesni zahtevi zadoščeno.

Presoja sodišča

Tožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

a) k točki I. Izreka

Tožnik utemeljeno izpodbija odločitev, da ne napreduje v naslednji razred.

ZOsn v prvem odstavku 69. člena določa, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Ne glede na citirano določbo lahko po četrtem odstavku istega člena ZOsn učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev, in sicer učenec na tej podlagi lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. V skladu s šestim odstavkom 69. člena ZOsn odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu ZOsn. Ta določa, da o ugovoru odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora, med člani komisije mora biti vsaj eden, ki ni zaposlen v šoli, odločitev komisije je dokončna.

Upravno sodišče je v podobnih primerih že večkrat pojasnilo, da mora učiteljski zbor odločitev o tem, da učenec ne napreduje v naslednji razred, pri čemer gre za odločanje po prostem preudarku, izdati v obliki pisne odločbe. Podlaga zahtevi za izdajo odločbe je tretji odstavek 3. člena ZUP, po katerem se ta zakon uporablja tudi v primerih, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Le na ta način je stranki omogočeno učinkovito pravno varstvo. Taka odločba pa mora poleg izreka vsebovati tudi obrazložitev z vsemi sestavinami iz 214. člena ZUP: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka. Ni torej dovolj, da ima šola vsebinske argumente za svojo odločitev. Zagotoviti mora tudi, da je ta sprejeta v ustrezni obliki. Prav tako mora zagotoviti, da je odločitev sprejeta po ustreznem postopku. To pa je na način, da pred izdajo odločbe starše oz. učenca seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami (zlasti mnenjem razrednika) ter jim da možnost, da se o tem izjavijo. Šele to otroku oz. staršem omogoča, da lahko zavaruje svoje pravice.

17.Toženka ne prereka navedb mld. tožnika, da mu pred odločitvijo učiteljskega zbora ni bila zagotovljena pravica do izjave. Tako je podana bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

18.Prav tako toženka v odgovoru na tožbo pove, da je odločitev o ponavljanju mld. tožnika sprejel učiteljski zbor, a priznava, da o tem res ni izdal odločitve v obliki upravne odločbe. Ker torej odločitev učiteljskega zbora nima obrazložitve, se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Obe navedeni bistveni kršitvi določil postopka sta sodišču narekovali, da iz razloga po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi glede sklepa učiteljskega zbora o tem, da mld. tožnik ne napreduje v naslednji razred, ugodi in sklep odpravi. Ob tem je upoštevaje 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo tudi Sklep 2 pritožbene komisije, da mld. tožnik ponavlja 6. razred. Tudi ta ne vsebuje nikakršne obrazložitve in je obremenjen z zgoraj pojasnjeno bistveno kršitvijo iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

19.Toženka mora tako v ponovnem odločanju mld. tožniku omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, pomembnih za odločitev glede napredovanja v naslednji razred, učiteljski zbor pa mora o tem izdati odločbo z obrazložitvijo, ki ustreza 214. členu ZUP. Enako velja za morebitno odločitev pritožbenega organa. Če se pritožbeni organ strinja z odločitvijo učiteljskega zbora, potem pravno sredstvo zavrne in odločitev potrdi (ne odloči sam ponovno).

b) k točki II. izreka

20.Drži navedba toženke, da upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen. Toženka se pravilno sklicuje na 2. člen ZUS-1 in 3. člen Pravilnika. ZUS-1 v prvem odstavku 2. člena določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika veljavnega v času odločanja toženke, je ocenjevanje znanja ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin. Kot je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče, iz navedenega izhaja, da je šolsko ocenjevanje opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se namreč ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval mld. tožniku niti se mu z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.

21.Odločitev Pritožbene komisije Osnovne šole A., naveden v zapisniku št. 60302-102/2024-4 z dne 1. 7. 2024, v povezavi z odločitvijo toženke o nezadostni oceni pri predmetoma slovenščina in matematika (Sklep 1) tako ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Sodišče je tožbo v tem delu zato v točki II. izreka sodbe in sklepa kot nedopustno zavrglo (4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

c) k točki III. točki izreka:

22.Procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe niso izpolnjene.

23.Predlog v delu, ki se nanaša za zadržanje Sklepa 1 ni dopusten, glede na zgoraj obrazloženo stališče, da v upravni spor glede ocene ni mogoč (smiselna uporaba 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

24.V delu, ki se nanaša na napredovanje mld. tožnika v naslednji razred, je sodišče tožbi s sodbo ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe predlagati le dokler ni odločeno o tožbi, v zvezi s katero je predlagana. Zato ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožnica zanjo nima več pravnega interesa. Ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 jo je sodišče zato zavrglo. Na obstoj pravnega interesa mora namreč paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

Stroški

25.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, mld. tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena navedenega pravilnika), kar skupaj z 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora toženka mld. tožniku povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe in sklepa (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Od poteka tako določenega roka za izpolnitev obveznosti dalje, tečejo od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

Dokumentacijo je mld. tožniku posredovalo 23. 7. 2024 in se je tedaj lahko z njo seznanil.

Glej sodbo I U 1231/2013 z dne 25. 9. 2013, sodbo I U 1947/2013 z dne 25. 2. 2015, sodbo in sklep III U 214/2018 z dne 20. 9. 2018 ter sodbo III U 174/2019 z dne 27. 8. 2019.

Šoli je v zgoraj citiranem 69. členu ZOsn dano pooblastilo, da pri istem dejanskem stanju lahko izbere izmed več pravno enako možnih odločitev.

Uradni list RS, št. 52/13.

Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 183/07 z dne 23. 4. 2008, I Up 1515/2006 z dne 20. 2. 2008 in I Up 1229/2002 z dne 23. 10. 2002 ter I Up 483/2008 z dne 22. 1. 2009.

Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Zveza:

Zakon o osnovni šoli (1996) - ZOsn - člen 69, 69/1, 69/4, 69/6 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 3, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.