Jedro

Pritožnica pravzaprav niti ne pove, za kakšne stike s hčerko se zavzema, izraža samo nezadovoljstvo s stiki, kot so določeni v sodni odločbi, a nekritično prezre, da je odklonila, da bi stike s hčerko izvrševala na svojem domu, kar pomeni, da vikend stiki ne pridejo v poštev. Prav tako ni izrazila nikakršne želje, da bi dekle z njo preživljalo praznike ali počitnice. Dvourni stiki trikrat na mesec tudi po oceni pritožbenega sodišča potekajo na manj primernem kraju, vendar je takšna odločitev matere, da se s hčerko vsakokrat sreča na dvorišču zavoda, v katerem je zaposlena.

Sodišče prve stopnje je stroške za preživljanje 16-letnega dekleta ocenilo dovolj izčrpno in v mejah, ki so značilne za otroke primerljive starosti, in pravilno poudarilo, da ugotovljeni stroški niso fiksni in se spreminjajo iz meseca v mesec in da je to le približen izračun potreb dekleta, ki se naredi tudi na podlagi splošno znanih stroškov v zvezi z preživljanjem 16-letnih deklet, ob upoštevanju dejstva, da se konkretna preživnina uvršča med nižje dosojene preživnine, zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, četudi iz dela prejemata redne dohodke. Glede na navedeno je odveč razpravljati o višini posameznih stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. do VII. točke izreka potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče je mladoletno hčerko pravdnih strank A. A., rojeno ... 2007, zaupalo v varstvo in vzgojo očetu B. B. (I.) in materi naložilo plačilo preživnine za mladoletno hčerko od 12. 5. 2021 dalje in sicer za mesec maj 2021 v znesku 129,00 EUR, od 1. 6. 2021 dalje pa v znesku 200,00 EUR mesečno (II.), določilo stike med dekletom in materjo, ki potekajo vsak drugi, tretji in četrti petek v mesecu po dve uri, s pričetkom ob 17.00h, ko oče hčerko pripelje na parkirišče pred centrom na ... in jo po zaključku stika ob 19.00h na istem mestu tudi prevzame (III.). Očetu je naložilo, da je dolžan za hčerko iz naslova preživnine plačati za čas, ko je živela pri materi, za čas od 29. 12. 2017 do 28. 10. 2018 – 180,00 EUR na mesec, skupno 1.800,00 EUR s pripadki (IV.). Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za določitev stikov med dekletom in materjo pod nadzorom CSD enkrat tedensko po dve uri, je zavrnilo (V.). Kar sta zahtevali stranki drugače ali več je zavrnilo (VI.) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VII.).

2. Odločitev sodišča, razen v delu, da se hčerka zaupa v varstvo in vzgojo očetu B. B. (I.), izpodbija s pritožbo tožeča stranka – mati. Prepričana je, da tako določeni stiki ne morejo biti v korist deklice, ker stik, na katerem je deklica neodzivna za pogovor ali kakršnokoli dejavnost z mamo, pač ni stik. Zakaj dekle stike z materjo zavrača, ni bilo ugotovljeno. Posledično je sodišče napačno odločilo o stikih na način, kot so se izvajali na podlagi začasne odredbe. Takšni stiki do izboljšanja odnosov med deklico in materjo niso pripeljali in jih tudi v bodoče ne bodo. Sodišče ne bi smelo upoštevati mnenja 15-letne A. A.. Ker pa se izvedenka sploh ni poglobljeno ukvarjala s tem, kaj je oče storil, da bi deklico fizično in psihično pripravil na stik, je predlagala postavitev novega izvedenca, čemur sodišče ni ugodilo in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potrebe 16-letnega dekleta so glede na zmožnosti staršev ocenjene previsoko, pa tudi glede porazdelitve med starša ni razdeljeno pravično, ker so očetove preživninske zmožnosti večje kot materine.

3. Pritožba ni utemeljena.

**O stikih med hčerko in materjo**

4. Dekle je izrazilo željo, da z materjo ne bi imelo stikov. Ker se je zavedala, da sodišče takšne želje ne bo upoštevalo, je soglašala, da ima z materjo še naprej stike tri petke v mesecu v trajanju po dve uri, ko jo oče pripelje na dvorišče zavoda, kjer mati opravlja delo in jo čez dve uri od tam tudi odpelje. Mati je nezadovoljna s tako določenimi stiki, ker je prepričana, da se odnosi z dekletom na ta način ne bodo izboljšali, tako sodna izvedenka kot center za socialno delo pa za težave nimata posluha, čeprav je očitno, da mati in hči brez pomoči težav ne bosta razrešili.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, da stiki med materjo in 16-letno hčerko potekajo trikrat tedensko po dve uri, sprejelo na podlagi mnenja centra za socialno delo, sodne izvedenke in izražene želje dekleta. Da bi oče dekle odtujeval od matere, v dokaznem postopku s sodno izvedenko ni bilo potrjeno.

6. Z zavrnitvijo predloga po postavitvi novega sodnega izvedenca, sodišče tudi ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nezadovoljstvo z okoliščinami, ki jih ugotovi sodni izvedenec, ni razlog za postavitev novega izvedenca. Pritožbeno sodišče se obrazložitvi sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo predloga po postavitvi novega sodnega izvedenca strinja in se v izogib ponavljanju nanjo tudi sklicuje.

7. Da bi oče hčerko načrtno odtujeval od matere objektivno z izvedenskim mnenjem ni bilo potrjeno. Nasprotno, izvedenka je zaslišana na naroku izpovedala, da ni mogoče zaključiti, da je A. A. v strahu, da mora kaj povedati po navodilih, ker je bila na pogovoru sproščena in zgovorna. Je pa opisala različne stvari, ki so se dogajale pri materi, in izpostavila, da je A. A. ob prihodu matere domov vsakokrat skrbelo, ali bo mati zadovoljna ali ne, in materi predlagala, naj se deklici približa z vzpodbudami in pohvalami na preprost način, česar pa pritožnica očitno ne more sprejeti in vso odgovornost za slabe odnose s hčerko prelaga na njenega očeta, center za socialno delo ter sodno izvedenko. Glede na zgoraj navedeno tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je dekle doživelo zelo pogoste konflikte z materjo, neprimerna kaznovanja, da ni bilo razumljeno in slišano. Dekle je izvedenki pretresljivo izpovedalo o travmatskih in stresnih situacijah v zvezi z materjo; ko se je spominjala dogodkov, je bila zelo prizadeta in v strahu ter je jokala. Izrazi, s katerimi je mati v pritožbi opisala svojo hčerko, tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da dekle pri materi ni sprejeta in ni razumljena takšna kot je. Enako stališče je dekle zagovarjala v postopku zagovorništva, na neformalnem razgovoru s sodnico in v pogovoru s sodno izvedenko.

8. Pritožnica pravzaprav niti ne pove, za kakšne stike s hčerko se zavzema, izraža samo nezadovoljstvo s stiki, kot so določeni v sodni odločbi, a nekritično prezre, da je odklonila, da bi stike s hčerko izvrševala na svojem domu, kar pomeni, da vikend stiki ne pridejo v poštev. Prav tako ni izrazila nikakršne želje, da bi dekle z njo preživljalo praznike ali počitnice. Dvourni stiki trikrat na mesec tudi po oceni pritožbenega sodišča potekajo na manj primernem kraju, vendar je takšna odločitev matere, da se s hčerko vsakokrat sreča na dvorišču zavoda, v katerem je zaposlena.

9. Mati je do svojega ravnanja izrazito nekritična in v času, ki je namenjen stikom, z dekletom veliko uporablja telefon, kar zagotovo ne prispeva k zaupanju dekleta v svojo mater, niti ji ne daje občutka sprejetosti in biti razumljena. Zato je mati tista, ki se bo morala bolj zrelo potruditi, da vzpostavi kvalitetnejše stike z dekletom; v nasprotnem je mogoče, da dekle čez dve leti, ko bo postalo polnoletna, ne bo želelo imeti stikov z materjo.

**O višini preživnine**

10. Pritožnica je prepričana, da je odmerjena preživnina za maj 2021 v znesku 129,00 EUR in od 1. 6. 2021 dalje v višini 200,00 EUR previsoka, glede na potrebe A. A. in premoženjske zmožnosti staršev.

11. Pritožbene navedbe o zmotni določitvi preživnine, ker so napačno ugotovljene potrebe 16-letnega dekleta ter premoženjsko stanje preživninskih zavezancev, je neutemeljena. Pritožnica nekritično prezre, da je sama njene potrebe ocenila na prek 600,00 EUR mesečno in od toženca zahtevala preživnino v višini 410,00 EUR.

12. V drugem odstavku 129.a člena ZZZDR je določeno, katere stroške sodišče upošteva pri oceni potreb. V prvem odstavku istega člena pa je sodišču naloženo, da skrbi za otrokove koristi in določi preživnino, ki je primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja.

13. V tej zvezi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje stroške za preživljanje 16-letnega dekleta ocenilo dovolj izčrpno in v mejah, ki so značilne za otroke primerljive starosti, in pravilno poudarilo, da ugotovljeni stroški niso fiksni in se spreminjajo iz meseca v mesec in da je to le približen izračun potreb dekleta, ki se naredi tudi na podlagi splošno znanih stroškov v zvezi z preživljanjem 16-letnih deklet, ob upoštevanju dejstva, da se konkretna preživnina uvršča med nižje dosojene preživnine, zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, četudi iz dela prejemata redne dohodke. Glede na navedeno je odveč razpravljati o višini posameznih stroškov, kot so na primer stroški za mobilni telefon, saj med strankami ni spora o okoliščini, da dekle telefon ima, da je za to potrebno plačati naročnino, kupiti telefon in ga približno na dve leti tudi menjati. Ker vse prevoze dekleta opravlja izključno oče, celo tiste na stik in s stika z materjo, pavšalni znesek 20,00 EUR mesečno za gorivo ni pretiran. Kot je povedalo že sodišče prve stopnje, je za zdrav otrokov razvoj potrebno tudi določeno športno udejstvovanje, ki je vedno povezano z določenimi stroški. Iz tega naslova je dekletu priznalo 40,00 EUR mesečno, kar ni tako visok znesek, kot želi prikazati mati v pritožbi. Da dekle hodi na ure jahanja, pa sledi iz izpovedbe očeta zaslišanega na naroku. V zvezi s stroški Telekoma, pritožnica prezre, da v družini živi tudi njen polnoletni sin in da zato izbira paketa pri Telekomu ni odvisna samo od želja hčerke, ampak tudi sina, in da otroci za izpolnjevanje šolskih obveznosti potrebujejo tudi zmogljivo internetno povezavo. Četudi stroška za zdravila sodišče ni substanciralo, je splošno znano, da niti otroci ne dobijo vseh zdravil zastonj; tako je potrebno plačati fiziološko raztopino, obliže, razkužila, Aspirine ali Lekadole in podobno.

14. Potrebe 16-letnega dekleta kot preživninske upravičenke v višini 370,00 EUR mesečno so skromne, a primerne glede na preživninsko sposobnost njenih staršev. Glede razporeditve bremena preživljanja v razmerju 46 % v korist očeta, pa tudi ni nobenih pomislekov glede na to, da sta oba starša pridobitno sposobna, zaposlena z rednim dohodkom in da so njune zmožnosti preživljanja primerljive, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče pa se v izogib ponavljanja na to obrazložitev sklicuje. Sodišče je ustrezno upoštevalo, da ima 16-letno dekle relativno malo stikov z materjo, samo trikrat na teden po dve uri, zato večino časa za zadovoljevanje potreb otroka skrbi njen oče, ki zaradi invalidnosti tretje kategorije tudi ni več zmožen pridobivati dodatnega dohodka kot krovec, za kar se zavzema mati v pritožbi.

15. Potrebe dekleta so torej pravilno ugotovljene, enako tudi premoženjsko stanje njenega očeta in matere, in pravilno je sodišče uporabilo tudi določilo materialnega prava, ko je 54 % potreb v denarju naložilo v plačilo dekličini materi.

16. Nobenega razloga ni, da bi sodišče ocenilo potrebe A. A. v času, ko je živela pri materi višje kot pri očetu in predvsem zato, ker ni spora o okoliščini, da v tem času tudi ni bilo nobenih stroškov z dejavnostmi oziroma športnimi aktivnostmi, je sodišče dekletove potrebe v času, ko je bivala pri materi, pravilno ocenilo na približno 330,00 EUR mesečno.

**O zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe**

17. V zvezi s pritožbo zoper zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, naj se stiki izvajajo pod nadzorom, pritožbeno sodišče dodaja, da se stiki pod nadzorom določijo v primerih, kadar bi bil otrok zaradi ravnanja starša lahko ogrožen in še to samo za zelo omejeno časovno obdobje. Kot je že bilo navedeno, so pričakovanja matere, da bodo drugi: center za socialno delo ali sodni izvedenci vzpostavili pogoje, v katerih si bo hči želela druženja z materjo, neutemeljena. Da bosta s hčerko imeli boljši medsebojni odnos, je odgovornost predvsem na materi, ki je ta čas nekritična do neprimernega odnosa, ki ga goji do hčerke A. A. 18. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe v izpodbijanem delu ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah od 2 do 7 potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Pritožnica je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).