Jedro

Zastavna pravica je sicer akcesorna pravica, z zavarovano terjatvijo je nedeljivo povezana.

Terjatev izvira iz leta 1994, od takrat pa ni bila sodno uveljavljena, zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Na podlagi zamudne sodbe in z njo ugotovljene terjatve zoper Č. Č. pa nikoli ni prišlo do ustanovitve hipoteke.

V skladu s 343. členom OZ, se lahko, ko preteče čas zastaranja, upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi. Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka glede prvega, druge in tretjega toženca spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

I.Prvi, druga in tretji toženec so kot hipotekarni dolžniki dolžni priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati plačilo zavarovane terjatve v višini 7.311,48 EUR na njihovih solastniških deležih iz zastavljene nepremičnine z ID znakom parcela ... 527/1, in sicer prvi toženec na deležu 21/64 od celote, druga toženka 7/32 od celote in tretji toženec 21/64 od celote ter so v tem obsegu dolžni dopustiti poplačilo z izvršbo na solastniškem deležu nepremičnine.

II.Prvi toženec, druga toženka in tretji toženec so dolžni nerazdelno tožeči stranki povrniti 14,44% stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka je dolžna prvemu tožencu, drugi toženki in tretjemu tožencu povrniti 85,56 % stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje.

II.V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.

III.Tožeča stranka je dolžna prvemu tožencu, drugi toženki in tretjemu tožencu nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.815,16 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (prvi, tretji in četrti toženec ter druga toženka) kot hipotekarni dolžnik dolžna dopustiti, da se tožeča stranka poplača iz nepremičnine, katera je v njihovi solasti, glede terjatve v višini 50.791,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2004 dalje. V II. točki izreka je toženo stranko zavezalo k plačilu stroškov tožeče stranke v celoti.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujejo prvi, druga in tretji toženec po pooblaščencu (v nadaljevanju toženci). Sodišču očitajo kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so razlogi sodišča nejasni ter med seboj v nasprotju. Judikatna terjatev po sodbi II P 108/2005 namreč ni judikatna terjatev napram sedanjim tožencem, saj v postopku izdaje zamudne sodbe niso sodelovali. Kot solastniki obremenjene nepremičnine jamčijo zgolj za terjatev, ki je zavarovana in navedena v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je Č. Č. pripoznala zahtevek in da je zoper njo bila izdana zamudna sodba, na položaj tožencev kot realnih tožnikov ne more vplivati, s tem pa jim je kršena ustavna pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Pri nepremičnini je vknjižena hipoteka zgolj za zavarovanje terjatve v višini 14.300,00 DM, ki ustreza protivrednosti 7.311,48 EUR. Prav tako tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti, saj so slednje zastarale, zato se v skladu s 343. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ne morejo poplačati niti iz obremenjene nepremičnine. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo materialno pravo tudi v delu, ki se nanaša na zastaranje obresti. V posledici slednjega je napačna odločitev tudi glede stroškov postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo tožeča stranka odgovarja na navedbe tožencev in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6.Četrti toženec se zoper sodbo sodišča prve stopnje ne pritožuje, zato je odločitev zoper njega pravnomočna (njegov delež na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko znaša 1/8). Toženci niso nujni niti enotni sosporniki, saj so solastniki nepremičnine in odločitev je lahko za vsakega drugačna, zato sodišče druge stopnje v odločitev glede četrtega toženca ni posegalo in je za njega postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna tako v I. kot tudi v II. točki izreka.

7.V predmetni zadevi je tožeča stranka zoper tožence kot realne dolžnike vložila hipotekarno tožbo za poplačilo svoje terjatve v višini 50.791,00 EUR. Č. Č. kot posojilojemalka je kredit prejela od D. D. na podlagi Posojilne in hipotekarne pogodbe z dne 21. 3. 1994. Posojilojemalka Č. Č. je za zavarovanje navedenega posojila zastavila nepremičnino z ID znakom parcela ... 527/1 v korist posojilodajalca, ki je vpis hipoteke v zemljiško knjigo predlagal dne 29. 3. 1994. Zatem sta posojilodajalec in posojilojemalka sklenila aneks k pogodbi, katerega v zemljiško knjigo nista vpisala. Terjatev je bila potem odstopljena E. E., s cesijsko pogodbo z dne 14. 10. 2021 pa sedanji tožeči stranki). Upniku E. E. je Č. Č. dne 6. 6. 2004 izrecno pripoznala svoj dolg, ki skupaj z obrestmi na dan 16. 6. 2004 znaša 50.791,00 EUR. Dne 4. 4. 2005 je bila pri Okrožnem sodišču v Mariboru izdana zamudna sodba II P 108/2005, tožnika E. E. in toženke Č. Č., za plačilo zneska 12.171.570,20 SIT (50.791,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2004. Na podlagi slednje je bila dovoljena izvršba zoper Č. Č., ker pa slednja ni bila več lastnica sporne nepremičnine, izvršilno sodišče nepremičninske izvršbe ni dovolilo.

8.Nadalje je nesporno, da je predmetna nepremičnina (obremenjena z hipoteko) bila na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 135/96 z dne 14. 2. 2002 vrnjena F. F., saj je bila izročilna pogodba sklenjena med njo in Č. Č. dne 23. 1. 1991, razveljavljena.

9.Toženci (razen četrtega toženca) so zoper tožečo stranko vložili nasprotno tožbo in predlog za izbris starih hipotek. Predlog za izbris hipoteke je bil zavrnjen. O nasprotni tožbi je odločalo Okrajno sodišče v Mariboru (II P 77/2023). Toženci so uveljavljali, da je hipoteka prenehala v skladu s 154. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, v katerem sedanji toženci zahtevajo, da jim tožeča stranka v tem postopku izstavi notarsko overjeno izbrisno pobotnico ter je presodilo, da je hipoteka veljavna in ni prenehala. Iz sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru izhaja, da terjatev, ki je bila s hipoteko zavarovana, ni bila poplačana, upnik se ji ni niti odrekel, hipoteka pa prav tako ni prenehala ali ugasnila zaradi preteka časa (hipoteka je bila ustanovljena v času veljavnosti ZTLR in v skladu s 266. členom SPZ ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena). Glede na navedeno, ker je bilo o slednjem že pravnomočno odločeno, se sodišče prve stopnje z ugovorom prenehanja hipoteke pravilno ni ukvarjalo (19. do 21. točka obrazložitve).

10.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo, da ne gre za odločanje o pravnomočno razsojeni stvari, saj je zamudna sodba II P 108/2005 z dne 4. 4. 2005 bila izdana glede poplačila obstoječe terjatve med Č. Č. in takratnim tožnikom, o slednjem pa ima sodba sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 9. do 17. točki obrazložitve. Tako objektivna in subjektivna identiteta nista podani. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetna hipotekarna tožba vložena proti realnim dolžnikom, zato jih subjektivne meje pravnomočnosti zamudne sodbe v kateri niso bili stranke, niti pravni nasledniki, ne morejo zajemati.

11.Toženci iz tega postopka niso osebni dolžniki, temveč hipotekarni oziroma realni dolžniki. Tožeča stranka, kot upnica, zato od njih ne more zahtevati poplačila zavarovane terjatve, lahko pa uveljavljala, da sodišče tožencem naloži, da so dolžni priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba - 153. člen SPZ).

12.Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno odločilo o višini terjatve, ki je zavarovana s hipoteko in katere poplačilo tožeča stranka zahteva iz sporne nepremičnine obremenjene s hipoteko v višini 14.300 DEM.

13.Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je terjatev, ki je zavarovana s hipoteko (na podlagi pogodbe z dne 21. 3. 1994 v višini 14.300,00 DEM enaka terjatvi, ki jo je tožeča stranka (oz. njen prednik) pridobila do Č. Č. na podlagi zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 108/2005 (50.791,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2004). Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je hipoteka ustanovljena na podlagi pogodbe z dne 21. 3. 1994 v višini 14.300,00 DEM, namenjena za poplačilo terjatev v višini kot je bila ugotovljena z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 108/2005 z dne 4. 4. 2005.

14.Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da strank zamudna sodba ne zavezuje, vendar pa toženci višini terjatve niso oporekali, prav tako ne obračunu obresti, pa tudi sicer s slednjimi ugovori ne bi uspeli, saj je sodišče na pravnomočno zamudno sodbo, izdano zoper toženko Č. Č., glede višine vezano (28. točka obrazložitve). Takšen zaključek sodišča prve stopnje je materialno pravno zmoten.

15.S posojilno in hipotekarno pogodbo je bila zavarovana terjatev do Č. Č. v znesku 14.300,00 DEM in samo za to terjatev je bila ustanovljena hipoteka na sporni nepremičnini, katere solastniki so toženci. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je terjatev do tožencev pravnomočno ugotovljena z zamudno sodbo zoper dolžnico Č. Č. z dne 4. 4. 2005, ko slednja sploh več ni bila lastnica sporne nepremičnine, upoštevaje, da toženci niso pravni nasledniki Č. Č..

16.Toženci so tekom postopka ugovarjali tožbenemu zahtevku po višini, saj so zatrjevali, da je bila hipoteka ustanovljena za zavarovanje terjatve v višini 14.300,00 DEM, kar ustreza znesku 7.311,47 EUR. Pri tem so navajali, da je sama terjatev zastarana in je tožnica upravičena zgolj do poplačila terjatve, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Tako nima prav sodišče prve stopnje, da toženci višini terjatve niso obrazloženo ugovarjali. Toženci so v celoti ugovarjali višini sporne terjatve, in sicer v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2023 in v drugi pripravljalni vlogi z dne 29. 2. 2024. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je terjatev zoper realne dolžnike po višini pravnomočno ugotovljena z zamudno sodbo. Sodišče prve stopnje je zmotno obravnavalo višino terjatve proti tožencem kot realnim dolžnikom, kot da bi šlo za terjatev zoper glavnega dolžnika. Zastavna pravica je sicer akcesorna pravica, z zavarovano terjatvijo je nedeljivo povezana. Terjatev mora biti v zastavni pogodbi točno določena, slednja pa izhaja tako iz osnovne pogodbe kot tudi iz vpisane hipoteke, in sicer znaša 14.300,00 DEM. Med strankami pa ni sporno, da slednja predstavlja znesek 7.311,47 EUR.

17.Pravilno pritožba nadalje opozarja tudi, da je sodišče napačno odločilo glede ugovora zastaranja obrestnega dela terjatve. Terjatev izvira iz leta 1994, od takrat pa ni bila sodno uveljavljena, zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Na podlagi zamudne sodbe in z njo ugotovljene terjatve zoper Č. Č. pa nikoli ni prišlo do ustanovitve hipoteke.

18.V skladu s 343. členom OZ, se lahko, ko preteče čas zastaranja, upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi. Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

19.Ker je terjatev po posojilni pogodbi (za katero je ustanovljena hipoteka) z dne 21. 3. 1994 zapadla v plačilo 21. 9. 1994 (drugi odstavek II. točke posojilne pogodbe), je slednja s potekom 5 let zastarala. Vsa dejanja tožeče stranke oz. njenih predhodnikov in Č. Č. (pripoznava dolga z dne 6. 6. 2004, zamudna sodba z dne 4. 4. 2005, ki so bila storjena potem, ko je bila nepremičnina že odsvojena), na tožence kot realne dolžnike ne more vplivati.

20.Glede na obrazloženo je tožeča stranka upravičena po predmetni tožbi od tožencev zahtevati zgolj plačilo zneska, kot je vknjižen v zemljiško knjigo in kot izhaja iz prvotne pogodbe (zavarovana terjatev), na podlagi katere je hipoteka bila ustanovljena in na podlagi slednje so toženci dolžni na svojih solastniških deležih, dopustiti poplačilo v izvršbi.

21.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi tožencev delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz I/I. točke izreka (5. alineja 358. člena ZPP). V presežku je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

22.Ker je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev o glavni stvari je posledično spremenilo odločitev o načinu povrnitve stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP), ki bodo odmerjeni s sklepom sodišča prve stopnje. Toženci so uspeli s 85,56 %, tožeča stranka pa s 14,44%, zato sta v tem obsegu dolžni druga drugi povrniti stroške nastale pred sodiščem prve stopnje (I/II. izreka sodbe sodišča druge stopnje).

23.Toženci so s pritožbo delno uspeli, in sicer v 85,56%, zato jim je tožeča stranka v tem obsegu dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154 in 155. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je tožencem priznalo za pritožbo 1.000 točk, 20% povečanje za zastopanje več strank, 2 % materialne stroške (1% nad 1.000 točk), sodno takso za pritožbo v znesku 1.227,00 EUR in 22% DDV na odvetniške storitve, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 2.121,50 EUR oz. glede na 85,56 % uspeh s pritožbo, 1.815,16 EUR, kar je tožeča stranka dolžna povrniti tožencem, kot izhaja iz III. točke izreka .

-------------------------------

1266. člen SPZ: Stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. (2) Zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.

2VSRS II Ips 33/2014 z dne 8. 10. 2015.

3Dr. Renato Vrenčur: Akcesornost zastavne pravice, Pravni letopis 2013, str. 119-137.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 153, 154, 266 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 343 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 155, 165, 341, 358, 358/1, 358/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.