Jedro

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 183. členu ZPIZ-2 o razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe in učinku obnove postopka. Gre za institut t. i. neprave obnove upravnega postopka, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (1. odst. 183. člena). Odločbo o razveljavitvi ali spremembi je dopustno izdati v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena določba zakona ali podzakonskega akta (2. odst. 183. člena). Slednje procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, saj je od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe, poteklo več kot 10 let.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe in sklepa št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 1. 7. 2020 in odločbe iste številke z dne 27. 5. 2020 ter razveljavitev odločbe št. ... z dne 20. 11. 2008. Presodilo je, da je izpodbijani drugostopenjski upravni akt o zavrženju zahteve za razveljavitev odločbe z dne 20. 11. 2008, pravilen in zakonit. 2. Pritožuje se tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabljenega materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se izpodbijana upravna akta razveljavita, odpravi odločbo z dne 20. 11. 2008, jo iz invalidske spremeni v odškodninsko ter dosodi primerno odškodnino med varstvenim dodatkom in bruto minimalno plačo, odvisno od krivde ZPIZ-a po načelu zločin in kazen.

Prvostopenjska sodba ne predstavlja vladavine prava. Dogajanje na DSS Ljubljana ga je sprva pozitivno presenetilo, saj je predsednica senata procesno predpostavko zastavila zaradi ugotovljene invalidnosti in invalidske pokojnine, vendar je pričakoval višjo stopnjo integritete, ker je bivša odvetnica in je pred kratkim prisegla pred predsednikom državnega zbora. Ni si znal predstavljati, da bi sodišče s takšno lahkotnostjo in brezbrižnostjo zavrglo tožbo in da ne čuti nobene empatije do državljanov. Predsednica senata je imela na izbiro tri možnosti, in sicer da tožbo zavrne, da razveljavi sklep in odločbo z dne 1. 7. 2020 in 27. 5. 2020 in vrne ZPIZ-u ali razveljavi sklepa, odpravi odločbo z dne 20. 10. 2008 ter jo iz invalidske preimenuje v odškodninsko. Sodnice in sodnik, ki so že sodili v njegovih zadevah niti enkrat niso razsojali o zakonitosti odločbe glede na njen nastanek z dne 15. 6. 2000, ko ga je napadel sin direktorja zavoda A., sedaj B.B. preko ambulantnega kartona, spisanega pred 21 leti.

Sodišče ugotavlja, da pri nobeni odločbi ni nepravilnosti, ki bi pomenila ničnostni razlog, čeprav je že na obravnavi dejal, da jih ne izpodbija kot nične, temveč uveljavlja ničnost odločbe z dne 20. 11. 2008. V kolikor kdo trdi, da ni prišlo do nepravilnosti pri njenem nastanku, je zanj najmanj psihotik, če ne že psihopat. Če kdo pristane na tretma s psihiatrom ali psihologom, mora izpolniti formular in ga podpisati, ter se odpovedati svojim pravicam iz 35. člena Ustave Republike Slovenije. Ker želi sprožiti širšo razpravo o anomaliji, s pritožbo seznanja v njej navedene institucije1. Pri zahtevani ničnostni odločbe gre za drug postopek, ki ni v skladu s 183. členom ZPIZ. Od VDSS zahteva, da razveljavi odločbi z dne 1. 7. 2020 in 27. 5. 2020 ter odpravi odločbo z dne 20. 10. 2008. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnila sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikove navedbe potrebno ponovno poudariti zlasti naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) o razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe in učinku obnove postopka. Gre za institut t. i. neprave obnove upravnega postopka, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (1. odst. 183. člena). Odločbo o razveljavitvi ali spremembi je dopustno izdati v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena določba zakona ali podzakonskega akta (2. odst. 183. člena). Slednje procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, saj je od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe, poteklo več kot 10 let. 6. Gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko dokončno odločbo z dne 1. 7. 2020 o zavrnjeni pritožbi z dne 1. 6. 2020 v zvezi z zahtevano razveljavitvijo odločbe z dne 20. 11. 2008 (1. odstavek), odpravljeni prvostopenjski odločbi z dne 27. 5. 2020 (2. odstavek) ter zavrženi zahtev, vloženi 4. 5. 2020 za razveljavitev odločbe z dne 20. 11. 2008 (3. odstavek).

7. Iz razpoložljive listinske dokumentacije v upravnem spisu nedvoumno izhaja, da je do prejema zahteve dne 5. 5. 20204 na odpravo odločbe z dne 20.11. 2008 o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti invalidnosti od 7. 10 2008 dalje in priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 11. 2008 dalje, potrjeni z drugostopenjsko odločbo z dne 23. 2. 20095, ki je bila vročena 25. 2. 2009, poteklo več kot 10 let. Prav slednje dejstvo je bilo edino bistveno za odločitev v predsodnem upravnem postopku. O zahtevi na odpravo odločbe z dne 20. 11. 2008 zaradi pretečenega 10-letnega roka iz 2. odstavka 183. člena ZPIZ-2 več ni bilo dopustno odločati po vsebini, temveč jo glede na 68. člen Zakona o splošnem upravnem postopku6 (ZUP), kot prepozno vloženo, zavreči. Iz istih dejanskih razlogov v okoliščinah konkretnega primera izpodbojna tožba ne more biti uspešna.

Enako velja glede zatrjevane ničnosti odločbe 20. 11. 2008. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da v obravnavanem primeru v nobeni od odločb, ki jih tožnik izpodbija, ni ničnostnih razlogov iz 1. odstavka 297. člena ZUP-a. Taksativno določeni zakonski razlogi iz 1. do 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP-a so povzeti v 9. točki obrazložitve sodbe in jih pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Dodatno poudarja le, da v pravnomočni odločbi z dne 20. 11. 2008 o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 11. 2008 dalje zagotovo ni najhujših kršitev procesnega ali materialnega prava, da bi jo bilo mogoče po uradni dolžnosti ali na predlog tožnika izreči za nično.

8. Ker je glede na obrazloženo sodišče prve stopnje na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih posamičnih upravnih aktov z dne 1. 7. 2020 in 27. 5. 2020 utemeljeno zavrnilo in posledično tudi razveljavitev odločbe z dne 20. 11. 2008, pritožba ne more biti uspešna.

Preostale navedbe pritožnika, od pričakovane večje integritete predsednice senata, napovedani širši razpravi za odpravo domnevnih anomalij v zvezi s pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine z odločbo z dne 20. 11. 2008 ter njeno spremembo v odškodninsko po načelu "zločin in kazen" in druge, za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantne. Pritožbeno sodišče se zato do njih posebej ni dolžno niti opredeljevati.

9. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Pritožba naslovljena še na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Vlado Republike Slovenije. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 96/2002 s spremembami. 4 Priporočeno na pošto oddane 4. 5. 2020. 5 Ter sodbama opr. št VI Ps 485/2009 z dne 20.10. 2010 in Psp 585/2010 z dne 13. 1. 2011. 6 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.