Jedro

V konkretnem primeru ODT v predlogu za podaljšanje pripora z dne 11. 12. 2025 sploh ni navedlo, za koliko časa predlaga, da naj se pripor podaljša. S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolžencu podaljšalo pripor za maksimalni čas 2 mesecev, brez da bi ta čas predlagal edini upravičeni predlagatelj, t.j. državni tožilec, je kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, t.j. načela akuzatornosti in ločenosti funkcij.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje stopnje, da v 24 urah ponovno odloči o predlogu za podaljšanje pripora zoper obdolženega A. A., ki do odločitve sodišča ostaja v priporu.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženemu A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za 2 meseca, to je do vključno dne 18. 2. 2026 do 7.55 ure.

2.Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve 27. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi tako, da napadani sklep spremeni in predlog za podaljšanje pripora, kot ga je podalo Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Celju dne 11. 12. 2025, kot nepopoln in pomanjkljiv zavrže, podredno zavrne in pripor odpravi; podredno, da pritožbi tako ugodi, da napadani sklep spremeni tako, da pripor proti obdolženemu A. A. odpravi; podredno, da pripor nadomesti s hišnim priporom oz. še podredno, da napadani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Zagovornica v pritožbi graja predlog ODT z dne 11. 12. 2025 za podaljšanje pripora. Pri tem sicer neutemeljeno navaja, da ni navedeno, glede katerega kaznivega dejanja naj bi bil konkretno podan dokazni standard utemeljenega suma. Predlog namreč razloge, zakaj naj bi bil podan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, vsebuje. Povsem utemeljeno pa zagovornica izpostavi, da predlog ODT z dne 11. 12. 2025 za podaljšanje pripora ne vsebuje navedbe, za koliko časa tožilstvo sploh predlaga, da se naj pripor podaljša. Prav tako poudari, da je navedbe v tej smeri podala že v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora, pa napadani sklep o tem nima nobenih razlogov, zato je sklep obremenjen s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. V tem delu pritožbenim navedbam pa pritožbeno sodišče pritrjuje.

5.Skladno z 205. členom ZKP ima iniciativo za odrejanje in podaljševanje pripora v celoti državni tožilec, ki je edini upravičeni predlagatelj, preiskovalni sodnik pa brez upravičenega predloga sploh ne more poslati spisa sodišču, ki je pristojno za odločanje.

Tudi glede na stališče Ustavnega sodišča RS je, skladno z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, ki trditveno in dokazno breme nalaga tožilcu, slednji tisti, ki mora zahtevati odreditev omejevalnega ukrepa, zatrjevati izpolnjenost vsebinskih pogojev in jih dokazati s tisto stopnjo verjetnosti, kot to od njega zahteva zakonsko izpostavljeni dokazni standard.

Skladno s tretjim odstavkom 205. člena ZKP preiskovalni sodnik predlog za podaljšanje pripora skupaj s spisi zgolj predloži senatu pristojnega sodišča s pojasnilom, katera procesna dejanja še namerava opraviti med preiskavo oziroma o predvidenem času zaključka preiskave. Pri tem torej preiskovalni sodnik pojasni zgolj, katera procesna dejanja še namerava opraviti med preiskavo oziroma o predvidenem času zaključka preiskave, kar ne pomeni, da je preiskovalni sodnik tisti, ki lahko predlaga, za koliko časa se naj pripor dejansko tudi podaljša.

6.V konkretnem primeru torej ODT v predlogu za podaljšanje pripora z dne 11. 12. 2025 sploh ni navedlo, za koliko časa predlaga, da naj se pripor podaljša. Preiskovalni sodnik je pri predložitvi spisa v odločanje izvenobravnavnemu senatu tudi napačno izhajal iz tega, da naj bi tožilstvo predlagalo podaljšanje pripora za 2 meseca (hrbtna str. l. št. 282 spisa). Posledično je tako izvenobravnavni senat prekoračil predlog ODT glede tega, za koliko časa naj se pripor podaljša, s tem, ko je sámo, brez predloga ODT, ki bi vseboval tudi navedbo časa, za katerega se naj pripor podaljša, pripor podaljšalo za najdaljši možni čas, torej za 2 meseca. Tezi, po kateri bi bil dopusten avtomatski sklep, da v kolikor ODT v predlogu za podaljšanje pripora ne navede, za koliko časa naj se pripor podaljša, predlaga podaljšanje pripora a maksimalni čas 2 mesecev, pa ne gre pritrditi in tovrstna razlaga, ki gre nedvomno v škodo obdolženca, ni sprejemljiva.

S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolžencu v konkretnem primeru podaljšalo pripor za maksimalni čas 2 mesecev, brez da bi ta čas predlagal edini upravičeni predlagatelj, t.j. državni tožilec, je kršilo tudi temeljno načelo kazenskega postopka, t.j. načela akuzatornosti in ločenosti funkcij.

7.Ob vsem navedenem ni moč odreči utemeljenosti pritožbenim navedbam zagovornice, da predlog ODT ne vsebuje predloga o tem, za koliko časa naj se pripor sploh podaljša in je obramba tovrstne navedbe o zatrjevani nepopolnosti predloga ODT za podaljšanje pripora navajala že v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora z dne 16. 12. 2025, napadani sklep pa o vsem tem nima prav nobenih razlogov. Posledično zagovornica utemeljeno navaja, da je napadani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj nima razlogov glede s strani obrambe zatrjevane nepopolnosti oz. pomanjkljivosti predloga ODT za podaljšanje pripora, ki ne vsebuje predloga, za koliko časa naj bi se pripor med preiskavo podaljšal.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi zagovornice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje stopnje, da v 24 urah ponovno odloči o predlogu za podaljšanje pripora zoper obdolženega A. A., ki do odločitve sodišča ostaja v priporu. V ponovnem odločanju se bo moralo prvostopenjsko sodišče torej opredeliti do navedb obrambe, podanih že v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora, da predlog ODT ni popoln, ker ne vsebuje navedbe časa, za katerega se naj pripor podaljša, odločitev pa bo moralo sprejeti v roku 24 ur. V luči vseh okoliščin, ki se zatrjujejo tako v odgovoru, kot v pritožbi, bo treba sprejeti prepričljivo obrazloženo odločitev o (ne)obstoju pogojev za podaljšanje pripora.

-------------------------------

1Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2 knjiga. Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 112.

2U-I-50-09 z dne 18. 3. 2010.

3Situacija v konkretnem primeru je drugačna tudi od podaljšanja pripora ob vložitvi obtožnice, kjer maksimalni čas trajanja pripora in čas, na katerega se izdajajo t.i. vmesni ugotovitveni sklepi, določa že sam zakon.