Jedro

Dogajanje ob razhodu staršev pravilno ni ovrednoteno kot pomembno za presojo o utemeljenosti začasnega zaupanja deklice v varstvo in vzgojo očetu. Podlage za drugačno odločitev ne dajejo niti navedbe v zvezi s stiki med pritožnikom in deklico. Sodišče prve stopnje je glede na materino pripravljenost za sodelovanje s CSD in očetov prispevek k temu, da stiki še niso povsem zaživeli, pravilno ocenilo, da ne gre za položaj, ki bi narekoval začasno zaupanje deklice v varstvo in vzgojo očetu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se hči udeležencev zaupa v varstvo in vzgojo očetu, da se stiki z materjo izvršujejo pod nadzorom centra za socialno delo oziroma (po podredno podanem predlogu), da potekajo vsak drugi vikend in enkrat med tednom.

2.Oče v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ali vsaj glede stikov ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev je v nasprotju z njegovimi navedbami ter predloženimi dokazi; dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno; kršena so pravila ZPP in materialne zakonodaje.

Ugotovitev v 11. točki obrazložitve, da je ogroženost dolžnice in otroka povzročil upnik, ne drži. Iz listin, na katere se sodišče sklicuje, ta ugotovitev ne izhaja. Iz zapisnika policije z dne 11. 6. 2024 izhaja, da policija do 4. 6. 2024 družine ni obravnavala, da v dogajanju, kot sta ga opisala, niso zaznali elementov kaznivega dejanja in prekrška in da sta fizično nasilje oba zanikala. Ker so ugotovili, da sta v sporu in imata hčer, so obvestili CSD. Ni navedeno, naj se dolžnica zaradi ogroženosti umakne. Sodišče je zanemarilo, da je upnik tedaj dolžnici predlagal sporazumno razvezo, ki je ni želela sprejeti, da se je v pretirani meri zatekala k vedeževalkam in izvajala obrede in uroke, zaklinjala očeta in delala pakt s hudičem. V stanju histerije in zaklinjanja je bila tudi 4. 6. 2024, ko ji je predlagal razvezo. Ko je poskrbel za otroka in ker dolžnice ni mogel umiriti, je poklical policijo. Zatem jo je poklicala tudi dolžnica in ji povedala, da ji je vzel dokumente, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Niti upnik niti njegovi starši nad dolžnico niso nikoli izvajali psihičnega nasilja. Njegova edina zahteva je bila, naj mu žena skuha, opere in poskrbi za otroka, kar je bilo po oceni CSD razlog za namestitev v varno hišo. Pri teh opravilih so družini večinoma pomagali njegovi starši. Zmotna je ugotovitev v 13. točki obrazložitve, da je navedel, da je mati ljubeče in skrbno poskrbela za hčerine potrebe. Tega ni navedel, materina ljubeča skrb pa ni izkazana že zaradi tega, ker očetu preprečuje in pogojuje stike s hčerjo. Poudaril je, da je skrben in delaven oče in bo za hčer poskrbljeno tudi, ko bo na delu. Starša mu bosta pomagala, kar pa ne pomeni, da bosta prevzela pretežni del skrbi za deklico.

Glede na to, da se ne ve, kje se z otrokom od 15. 7. nahaja, ostaja nepojasnjena ugotovitev o materini skrbi za hčer. Ugotovitve o materini sproščenosti in samozavesti kažejo, da je bil obisk na psihiatriji opravljen izključno za potrebe tega postopka.

Ugotovitev v 15. točki obrazložitve ne drži. Dolžnica mu ne dovoli stikov s hčerko, jih ovira in pogojuje. Njegovemu predlogu, da bi hčer videl vsaj en dan v tednu, sledi plaz sporočil, da jo lahko vidi eno uro na teden v njeni prisotnosti. Ne ve, od kod ji pravica, da določa stike in odreja čas trajanja. Razloga za omejevanje stikov nima. CSD in sodišče sta podprla enostransko odločanje matere. Navzočnost pri obisku v razvojni ambulanti ni stik.

Napačna je ugotovitev v 12. točki, da hči ni ogrožena zaradi materine neprimerne skrbi. Sodišče je napačno tolmačilo navedbe patronažne sestre. Ne strinja se z ugotovitvijo v 14. točki, da je seznanjen s hčerinim zdravstvenim stanjem in tem, kje se nahajata.

Sam ni trdil, da bi mati uživala prepovedane substance, je pa v skrbeh za njeno zdravstveno stanje. Izvid Psihiatrične bolnišnice A. z dne 26. 6. 2024 potrjuje njene duševne težave. Očitno trpi za motnjo, ki ji preprečuje normalno funkcioniranje. Ustrezno oceno lahko poda le izvedenec medicinske stroke. Ne drži ugotovitev v 11. točki obrazložitve, da dolžnica doslej ni imela večjih težav in jih razen stresa zaradi odselitve tudi sedaj nima. Dne 4. 6. 2024 je odšla neznano kam in s seboj vzela hčer, ne da bi mu sporočila, kam gre in za koliko časa. Šele 26. 6. je od CSD izvedel, kjer se hči nahaja in v kakšnem stanju je. Na razgovor na CSD je bil povabljen šele 15. 7., sklep sodišča pa je bil izdan po treh mesecih, a stikov še vedno ni. Drži pa, da je doživel šok, ko mu je mati povedala, da hči ni njegova in da ima še enega otroka.

3.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Mnenje in poročila CSD potrjujejo, da je po odselitvi v dobrem zdravstvenem in siceršnjem stanju in lepo skrbi za hčer. Stiska je bila posledica upnikovega verbalnega in psihičnega nasilja. Po umiku se je stanje postopno popravilo, ni pa je oviralo v skrbi za otroka. Upnik ni navedel, da je bil bistveni del predloga za sporazumno razvezo, da se sama odpove skupaj pridobljenemu stanovanju. Neresnične so navedbe o zatekanju k vedeževalkam in izvajanju urokov. Na tak način ravnata upnik in njegova mati. V očetovstvo je dvomil upnik in ne ona. Že navedbe o delavnosti potrjujejo, da otrok večino časa ne bi bil pri upniku, ampak pri drugih osebah. SMS komunikacija in zapisnik CSD z dne 16. 9. 2024 potrjujejo, da se strinja s stiki, njihova pogostost in trajanje pa sta pogojena s starostjo otroka in njegovo navezanostjo na dolžnico. V dopolnitvi odgovora je še navedla, da mnenje psihologa z dne 20. 9. 2024 potrjuje, da niso podane okoliščine, ki bi jo ovirale v izvrševanju skrbi za deklico.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša deklice, ki je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa stara osem mesecev in pol. Po materini odselitvi iz skupnega bivališča je oče predlagal izdajo začasne odredbe, s katero se deklica začasno zaupa v varstvo in vzgojo njemu, z materjo pa se uredijo stiki. Sodišče prve stopnje je o predlogu odločilo po pridobitvi mnenja CSD in prejemu odzivov obeh udeležencev. Iz podatkov spisa ne izhaja, da sodišče ne bi postopalo hitro.

6.Odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe temelji na ugotovitvi, da deklica ni ogrožena do take mere, da bi bila potrebna izdaja začasne odredbe. Kot verjetno je ugotovljeno, - da se je mati z otrokom zaradi upnikovega ravnanja umaknila v varno hišo, - da materino zdravstveno stanje ni tako, da bi bila deklica ogrožena, - da deklice ne ogroža opustitev potrebne skrbi zanjo, - da je oče kot taksist zelo zaposlen in veliko časa preživi v službi, - da glede na ustrezno materino skrb za otroka ni potrebe, da bi za otroka poskrbeli stari starši, - da je upnik že 7. 6. 2024 izvedel, kje se mati in otrok nahajata, - da ga je mati obveščala o zdravstvenem stanju deklice in tudi sicer ohranjata komunikacijo (glede vpisa v vrtec, glede stikov), - da je morda materino stališče o zgolj enournih stikih tedensko v otrokovem prvem letu zmotno, a sodeluje s CSD in upošteva njegove usmeritve, oče pa ne uvidi pomena postopnosti uvajanja stikov in ni pristal na vsaj enourni stik.

7.Pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni. Razlogi za razhod staršev kot partnerjev za odločitev niso odločilni. Za presojo o utemeljenosti predloga za začasno zaupanje deklice v varstvo in vzgojo očetu je bistveno, ali je deklica v materini oskrbi ogrožena. Odločitev o neizkazanosti očetovih navedb o materinih zdravstvenih težavah, ki naj bi jo omejevale v skrbi za deklico, in o siceršnji njeni nezadostni skrbi temelji na ustrezno raziskanem dejanskem stanju. Ugotovitev, da ni vzbujen dvom o ustreznosti materine skrbi za otroka, je sodišče oprlo na poročila varne hiše, patronažne službe, razvojne ambulante, potrdilo materine osebne zdravnice in mnenje CSD. Procesno gradivo ne pritrjuje očetovim navedbam o materini nepripravljenosti ali nezmožnosti poskrbeti za desetmesečno hčer. V sklepu je ugotovljeno, da je oče že tretji dan po materinem odhodu izvedel, kje se s hčerjo nahaja. Pravilnosti te ugotovitve sicer nasprotuje, a je obrazloženo ne izpodbija. Zapis o dobri in ljubeči skrbi za otroka v sklepu ni pripisan upniku, ugotovitvi, da je zaradi dela veliko časa odsoten, pa pritožnik niti ne ugovarja. V čem naj bi bilo razhajanje med ugotovitvami sodišča in zapisom patronažne službe, v pritožbi ni navedeno. Da bi zdravstveno stanje vplivalo na materine zmožnosti skrbeti za deklico, ni izkazano. Izvid z dne 27. 6. 2024 tega ne izkazuje. Sicer pa si tudi sam pritožnik pride v nasprotje, ko na eni strani razlog za obisk psihiatra vidi v pridobivanju dokazov za materine navedbe v tem postopku, na drugi strani pa v njem vidi potrditev svojih navedb o materinih resnih zdravstvenih težavah. Potreba po odložitvi odločitve o predlagani začasni odredbi do pridobitve izvedenskega mnenja ni izkazana. Dogajanje ob razhodu staršev pravilno ni ovrednoteno kot pomembno za presojo o utemeljenosti začasnega zaupanja deklice v varstvo in vzgojo očetu. Podlage za drugačno odločitev ne dajejo niti navedbe v zvezi s stiki med pritožnikom in deklico. Sodišče prve stopnje je glede na materino pripravljenost za sodelovanje s CSD in očetov prispevek k temu, da stiki še niso povsem zaživeli, pravilno ocenilo, da ne gre za položaj, ki bi narekoval začasno zaupanje deklice v varstvo in vzgojo očetu.

8.Pritožnikov predlog za začasno ureditev stikov deklice z materjo je povezan s predlogom za začasno zaupanje deklice očetu. Samostojnega predloga za začasno ureditev prehajanja deklice med staršema oče niti ni podal. Pravilna pa je tudi presoja sodišča prve stopnje, da ugotovljeno dejansko stanje ta čas ne narekuje odločitve sodišča o ureditvi razmerja med deklico in vsakim od staršev po uradni dolžnosti.

9.Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. in 100. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.