8. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 24. februarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 119/2000 z dne 11. 9. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 352/99 z dne 6. 1. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 23/95 z dne 22. 2. 1999 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila v okviru preizkusne dobe dveh let pravnomočno določena kazen enega leta zapora spremenjena v kazen desetih mesecev zapora.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitve 14., 22., 23., 27. in 29. člena Ustave. Navaja, da kaznivega dejanja ni storil. Po njegovem mnenju bi sodišča, če bi upoštevala tudi dejstva in dokaze, ki ga razbremenjujejo, in ne zgolj dokazov, ki ga neutemeljeno bremenijo, izrekla oprostilno sodbo. Pritožnik še navaja, da ves čas trpi posledice neutemeljena kazenskega pregona ter posledice krivičnih sodb. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sodbe v celoti odpravi.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba. Ta je bila po podatkih, ki jih je Ustavnemu sodišču poslal pritožnik, izbrisana iz kazenske evidence dne 15. 12. 2004. Ustavno sodišče ugotavlja, da po zakonu pritožnik velja za neobsojenega. Zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi njegovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Pritožnik s pavšalnim zatrjevanjem pravnega interesa ni izkazal, zato je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

5.Pritožnik zatrjuje tudi, da mu je bila v kazenskem postopku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave, že končan, kršitve te pravice v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnik ni izčrpal, ustavna pritožba prav tako ni dopustna.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer