Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Ips 58/2009

ECLI:SI:VSRS:2009:I.IPS.58.2009 Kazenski oddelek

bistvena kršitev določb kazenskega postopka pravice obrambe izvajanje dokazov v korist obdolženca pravica do zaslišanja obremenilnih prič zavrnitev dokaznega predloga alibi
Vrhovno sodišče
23. april 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče mora obrambi omogočiti, da neposredno zasliši oziroma postavlja vprašanja osebi, ki je za obdolženca dala obremenilno izjavo (lahko je to soobdolženec, priča ali izvedenec) ter na tak način preveri njeno verodostojnost.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo, opr. št. I K 155/2006 z dne 11.9.2007 obsojenega R.J. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi z 22. členom KZ ter mu izreklo po 50. in 51. členu istega zakonika pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora ter preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati povprečnino v znesku 500 EUR. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je odškodovano družbo W.d.o.o. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo, opr. št. I Kp 617/2008 z dne 15.10.2008 ugodilo pritožbi državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izreklo kazen šest mesecev zapora ter odločilo, da je dolžan plačati povprečnino v znesku 700 EUR.

2. Zagovornik je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Po njegovem stališču v zahtevi zatrjevane kršitve zakona niso podane.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo zagovorniku in obsojencu. Zagovornik v izjavi vztraja pri vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti in tudi njenih navedbah.

5. Zahteva uveljavlja kršitev iz d točke 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v povezavi z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena in drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče nezakonito zavrnilo obsojenčev predlog za zaslišanje izvedenca. Isti bistveni kršitvi določb kazenskega postopka sta po stališču vložnika zahteve podani tudi, ker mu ni bila dana možnost, da dokaže alibi za čas storitve kaznivega dejanja. Zahteva ocenjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo obsojenčev dokazni predlog za zaslišanje B. in S. in predlog, da se opravijo poizvedbe, kje se nahaja G.R. 6. Obsojenec je na glavni obravnavi 11.9.2007 predlagal zaslišanje prič B.S. in M.B., opravo poizvedb o bivališču G.R. in zaslišanje tehnika, ki je napravil analizo sledi. Sodišče je dokazne predloge zavrnilo in za takšno odločitev v obrazložitvi sodbe navedlo razloge. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje kriminalistično-tehničnega izvedenca, ki je izdelal strokovno mnenje, je zavrnilo, ker je presodilo, da je v strokovnem mnenju natančno in strokovno obrazloženo, kako je izvedel postopek analize in ugotovil zapisane rezultate. Pred tem je strokovno mnenje prebralo, pri čemer iz zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da je bilo za tako postopanje dano soglasje strank (drugi odstavek 340. člena ZKP).

7. Sodišče prve stopnje je zaključek, da je obsojenec storil obravnavano kaznivo dejanje, oprlo na najdbo pripomočkov za izvršitev le-tega, najdbo neregistrirane avtomobilske prikolice s 1000 litrsko cisterno in na dejstvo, da se je v bližini kraja dejanja nahajal obsojenčev avto, v katerem so bile najdene njegove osebne stvari. Prav tako se je oprlo na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave, iz katerega sledi, da je bila najdena biološka sled na ročaju električnega agregata, za katero je ugotovljeno, da njen večinski del z verjetnostjo, ki meji na gotovost, pripada obsojencu.

8. V določbi točke d tretjega odstavka 6. člena EKČP je med drugim predpisano, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič. Glede na takšno konvencijsko določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo (odločbi Up 207/99 z dne 4.7.2002 in Up 518/2003 z dne 19.1.2006), da mora sodišče v primeru, ko v kazenskem postopku uporabi obremenilne izjave in jih dopusti kot dokaz, skladno s točko d tretjega odstavka 6. člena EKČP in ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) obrambi omogočiti, da v zvezi s temi izjavami zaslišuje njegovega avtorja. Po stališču, zavzetem v odločbi Up 719/2003 z dne 9.3.2006 se v situaciji, ko obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave ter da gre po presoji ESČP za dokaz, ki je bil v pomembni meri podlaga za obsodbo tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je izreklo sodbo, ostale dokaze presojalo predvsem iz vidika, ali potrjujejo izjave obremenilnih prič. Temu stališču se je pridružilo tudi Vrhovno sodišče (sodbe I Ips 23/2007 z dne 30.8.2007, I Ips 144/2002 z dne 19.6.2003, I Ips 190/2006 z dne 17.5.2007 in I Ips 170/2007 z dne 18.11.2008).

9. V nastalem položaju zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno opozarja na kršitev pravice do neposrednega zaslišanja sestavljalca strokovnega mnenja iz točke d tretjega odstavka 6. člena EKČP. Gre za pravno jamstvo, ki daje obrambi možnost, da neposredno zasliši oziroma postavlja vprašanja osebi, ki je za obdolženca dala obremenilno izjavo (lahko je to soobdolženec, priča in izvedenec) ter na tak način preveri njeno verodostojnost. Če obdolženec ni mogel uveljaviti te pravice, se sodna odločba ne sme izključno ali v pretežni meri opreti na takšno izjavo.

10. Strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave je dokaz, ki je za obsojenca obremenilen in se nanj napadena sodba tudi opira, čeprav ne izključno, pa gre glede na ostale izvedene dokaze za enega od odločilnih dokazov, povezanih z okoliščinami, ki jih je sodišče ugotavljalo v zvezi z obsojenčevo navzočnostjo na kraju dejanja in na podlagi katerih je sklepalo, da je prav on storilec. Glede na obrazloženo obsojencu ni bila v postopku zagotovljena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče, kar pomeni kršitev njegove pravice obrambe in s tem bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.

11. Obsojenec je v zagovoru pred preiskovalno sodnico navajal, da ni bil na kraju dejanja, na glavni obravnavi pa, da je v inkriminiranem času uporabljal terenski avto G.R. Sam je bil doma na naslovu K., z njim pa so bili M.B., B.C. in B.S. Obsojenec je predlagal zaslišanje prič B.S. in M.B. z utemeljitvijo (beseda strank, list. št. 102), da bi lahko z veliko verjetnostjo potrdila, da so bili predmetnega dne skupaj. Prav tako je predlagal, naj sodišče opravi poizvedbe, kje se nahaja G.R., ki naj bi po njegovi trditvi bil lastnik L. bara v L. Zoper sodbo sodišča prve stopnje obsojenec ni vložil pritožbe.

12. Zavrnitev dokaznega predloga je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklepanjem, da iz podatkov kazenske ovadbe izhaja ugotovitev policistov, da ta oseba ne obstaja. Izvedba dokaza z zaslišanjem prič M.B. in B.S. pa je bila po oceni sodišča nepotrebna, ker iz kazenske ovadbe izhaja, da so policisti iskali obsojenca na njegovem domu, vendar neuspešno. Vložnik zahteve opozarja, da obsojencu ni bila dana možnost, da dokaže svoj alibi za čas storitve kaznivega dejanja. Nasprotuje utemeljitvi sodišča in pri tem izhaja iz obsojenčevega zagovora, da je bil v času obravnavanega dejanja doma na K. in ne na naslovu, na katerem so ga iskali policisti. Ugotovitev sodišča, da obsojenca ni bilo doma v inkriminiranem času ne potrjuje noben dokaz, policisti, ki naj bi preverjali to okoliščino, pa tudi niso bili zaslišani.

13. Po 3. alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Dokazi, ki so obdolžencu v korist, morajo biti materialnopravno relevantni. Sodišče je take dokaze dolžno izvesti, če obramba obstoj in pravno relevantnost utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti. Med dokaze, ki so take narave, sodijo tudi tisti, ki potrjujejo, da se morebitni storilec ni nahajal na kraju kaznivega dejanja v času, ko je bilo storjeno (alibi). Obstoj alibija je odločilen za presojo, ali je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje. Zato ga je sodišče dolžno v celoti preveriti, če je verjetno izkazan. Glede na okoliščine, ki jih je navajal obsojenec in dejstva, na katera se sklicuje vložnik zahteve, je obstoj in pravna relevantnost predlaganega dokaza v zvezi z alibijem izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato je z zavrnitvijo dokaza bila kršena obsojenčeva pravica obrambe, kar je vplivalo na zakonitost pravnomočne sodbe (3. alineja 29. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).

14. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 426. člena ZKP), v katerem bo odpravilo ugotovljeno nezakonitost.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia