Jedro

Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bil obsojenec ves čas navzoč, ko je bila priča zaslišana na glavni obravnavi, ter je priči po koncu pričevanja in v končni besedi izrekel sožalje in obžalovanje, ni utemeljena njegova zahteva, da je bil na glavni obravnavi prikrajšan za pravico do zagovora pred krivim pričanjem te priče.

Izrek

Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo temeljnega sodišča je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po čl. 46/I KZ RS v zvezi s čl. 12/II KZ SFRJ in obsojen na kazen 7 let zapora. Višje sodišče je s sodbo ugodilo pritožbi javnega tožilca in je sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obs. izrečeno kazen zvišalo na 8 let zapora. Pritožbe obs., njegove žene in njegovega zagovornika pa je zavrnilo kot neutemeljene in je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenec je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Po njegovem mnenju je kršitev kazenskega zakona podana zato, ker je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Določbe ZKP pa so bile po navedbah obsojenca bistveno kršene zato, ker mu je bila prikrajšana pravica do zagovora pred krivim pričanjem tasta, pa tudi zato, ker je bila v pritožbenem postopku nepravilno pretehtana "dejanska stvarnost", zaradi česar ni bila izdana pravilna sodba.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Obsojenec meni, da je kršitev kazenskega zakona podana s tem, ker so bile pri njem v času storitve kaznivega dejanja podane okoliščine, ki so izključevale njegovo kazensko odgovornost, in sicer zato, ker je do dejanja prišlo izključno po krivdi tasta in svaka, ki sta namenoma povzročila konfliktno situacijo. S takimi navedbami obsojenec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, saj je sodišče na podlagi zbranega in ocenjenega dokaznega gradiva ugotovilo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v času, ko sta bili njegovi zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšani. V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe pa ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati.

S tem, ko obsojenec v zahtevi navaja, da je bil na glavni obravnavi prikrajšan za pravico do zagovora pred krivim pričanjem tasta, uveljavlja razlog iz 3.točke 427. člena ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je ugotovilo, da obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi ni bila kršena. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je bil obsojenec ves čas navzoč na glavni obravnavi, torej je bil navzoč tudi pri zaslišanju priče S.B., kateremu je po koncu pričanja ter tudi v končni besedi izrazil sožalje in obžalovanje.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da sodišče ni kršilo kazenskega zakona in določb zakona o kazenskem postopku. Zato je obsojenčevo zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej sodbi uporabljene v zvezi s čl. 4/I Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, štev. 1/91-I).