Jedro

Ker se sodba v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, vroča njemu, je pravilna presoja tega sodišča, da je tudi za tožnika začel pritožbeni rok teči 16.4.1998 (138. in 142. člen ZPP) in je iztekel 30.4.1998. Prvomajski prazniki oziroma katerikoli prazniki pravno odločilno vplivajo le na iztek prekluzivnega roka, ne pa na njegov začetek.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženka dolžna izplačati odškodnino v skupnem znesku 11.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila ter pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno. Ugotovilo je, da je rok za pritožbo potekel 30.4.1998, tožnik pa je vložil pritožbo priporočeno po pošti 5.5.1998. Proti sklepu sodišča druge stopnje je po svojem pooblaščencu vložil revizijo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revident v pretežnem delu revizije izpodbija prvostopno sodbo. Kar zadeva sklep sodišča druge stopnje pa meni, da je drugostopno sodišče pritožbo tožnika neupravičeno zavrglo kot prepozno. Rok za pritožbo je res potekel 30.4.1998. Vendar pa so bili vmes prvomajski prazniki, poleg tega pa je bil tožnikov pooblaščenec dalj časa odsoten. Sicer pa iz laične tožnikove pritožbe izhaja, da jo je vložil 30.4.1998. Zaradi tega meni, da je revizija utemeljena in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revident je nato 17.9.1998 vložil še dopolnitev revizije, v kateri je predlagal nov dokaz, in sicer izvedensko mnenje dr. A. P. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijanje prvostopne sodbe na revizijski stopnji ni dovoljeno, če ta sodba ni bila preizkušena na drugi stopnji. Revizija je po 1. odstavku 382. člena ZPP dovoljena le zoper pravnomočno sodbo, ki je bila izdana na drugi stopnji. Ker je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrglo, o sodbi sodišča prve stopnje ni odločalo. To pa pomeni, da je ta sodba postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka. Zaradi tega revizijsko sodišče o razlogih, ki se nanašajo na sodbo sodišča prve stopnje, ni razpravljalo, in se o njih tudi v tej obrazložitvi ne izreka.

Kar pa zadeva sklep sodišča druge stopnje, je odločitev pravilna. Sodišče druge stopnje se je pravilno oprlo na 1. odstavek 348. člena ZPP, po katerem se lahko stranke pritožijo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. Iz spisa je razvidno, da je bil prepis izpodbijane sodbe vročen tožnikovemu pooblaščencu 15.4.1998, kar ta v reviziji ne izpodbija. Pooblaščenec pritožbe ni vložil v roku 15 dni po prejemu, saj je bil odsoten, kar tudi sam priznava, tožnik sam pa jo je vložil priporočeno na pošto 5.5.1998. Sodišče druge stopnje je zato moralo presoditi, ali je bila tožnikova laična pritožba pravočasna, kljub dejstvu, da je imel pooblaščenca. Ker se sodba v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, vroča njemu, je pravilna presoja tega sodišča, da je tudi za tožnika začel pritožbeni rok teči 16.4.1998 (138. in 142. člen ZPP) in je iztekel 30.4.1998. Tudi s to ugotovitvijo revident soglaša, saj to v reviziji posebej poudarja. Vendar pa zmotno trdi, da je za presojo roka odločilen datum, ki ga je pritožnik navedel v svoji vlogi. V tem sporu je namreč odločilen datum, ko je bila pošiljka oddana priporočeno na pošto (2. odstavek 113. člena ZPP).

Ker pooblaščenec ne navaja nobenih drugih pravno odločilnih dejstev, ki bi opravičevala pravočasnost pritožbe, in ker tudi ni zahteval vrnitve v prejšnje stanje, revizija ne more biti utemeljena.

Le v odgovor na revidentove trditve, ki najbrž ob dejstvu, da gre za strokovnega pooblaščenca - odvetnika, niti ne bi smele biti potrebne, pa revizijsko sodišče še pojasnjuje, da prvomajski prazniki oziroma katerikoli prazniki pravno odločilno vplivajo le na iztek prekluzivnega roka, ne pa na njegov začetek. Sicer pa je pritožbeni rok v konkretnem primeru potekel 30.4.1998, to je v četrtek, prvi naslednji delovni dan po prvomajskih praznikih pa ni bil 5. maj, temveč 4. maj 1998. Tako v nobenem primeru prazniki niso mogli vplivati na pravočasnost vložene pritožbe.

Revident je vložil dopolnitev revizije, tokrat z zamudo revizijskega roka. Tudi dopolnitev pravnega sredstva po poteku roka ni dovoljena (1. odstavek 382. člena ZPP), posebej, če razširja obseg izpodbijanja s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pravočasno.

Ker med postopkom tudi ni bilo nobene kršitve, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP), je revizija v celoti neutemeljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena v povezavi s 400. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.