Jedro

Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, v III. točki izreka pa tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (II. točka izreka) potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti poti na parc. št. 748, k. o. ... (I. in II. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo 1.010,94 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da se je sodišče prve stopnje ponovno ukvarjalo z vprašanjem pravice do posesti in analiziralo sodbo iz drugega postopka, ki ima nedoločen izrek. Izpostavlja določbo 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), ki določa, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Posesti ni pridobil s silo, skrivaj ali z zlorabo; že ves čas jo izvaja v enakem obsegu, vse do motilnega dejanja. Ves čas je lahko vozil po poti z vsemi kmetijskimi stroji, ki jih ima, tudi tistimi, ki so presegali širino 2,61 m zračnega prostora. Postavljeni kol je dotedanji način rabe onemogočil. Sodišče je ugotovilo motitveno dejanje in na podlagi takšne ugotovitve bi moralo odrediti odstranitev kola in toženi stranki naložiti, da preneha s takšnimi ali podobnimi dejanji. Ugotovitev, da tožena stranka ni motila tožnikove posesti, je zmotna, saj je njeno dejanje protipravno. Tožena stranka je z motilnim dejanjem storila nasilno spremembo dotedanjega posestnega stanja. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da je tožena stranka s tem, ko je na služnostno pot postavila steber, ravnala v skladu s sodbami. Nobena od sodb toženi stranki ne daje pravice, da v služnostno pot na širini 2,61 metrov postavi kakršenkoli lesen steber. V sodbi je določeno le, da obstaja služnost po poti širine 2,6 metrov z manjšimi kmetijskimi stroji, zračnega prostora pa sodba ne obravnava. Sodišče je kršilo določbo 426. člena ZPP, ker se ni omejilo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja ter ni izključilo odločanja o pravici do posesti. Poudarja, da širina služnostne poti ne pomeni omejitve zračnega prostora nad potjo. V predmetni pravdi gre za motenje posesti in ne za ugotavljanje, ali se služnost izvršuje skladno s sodbo P 70/2012. Sodišče ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča in je znova ugotovilo odsotnost protipravnosti motitvenega dejanja. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku ugodi, v primeru razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve v novo sojenje pa odredi, da se zadeva dodeli v reševanje drugemu sodniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo pravočasno odgovorila. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločanje v sporu zaradi motenja posesti daje 33. člen SPZ. Glede na to določbo je pravno odločilno dejstvo, ki ga je treba ugotoviti, zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ta dejstva je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, pritožba pa jih ne izpodbija. V 9. točki obrazložitve je sodišče jasno zaključilo, da je tožnik do motitvenega dejanja preko parc. št. 748, k. o. ... vozil s kmetijskimi stroji in priključki, širšimi od 2,60 metrov, vendar ožjimi od 3,3 metra. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka z zabitjem lesenega kola med stranice vrat pot zožala na 2,61 metrov in spremenila dotedanji način rabe te poti, s tem pa je motila zadnjo mirno posest tožnika na parc. št. 748, k. o. ...

6. Kljub gornjim ugotovitvam pa je prvo sodišče zahtevek zaradi odsotnosti protipravnosti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je tožena stranka z zabitjem lesenega kola, kar je povzročilo zožanje poti na 2,61 metrov, ravnala skladno s sodbo istega sodišča P 70/2012 in zato ni spremenila ali ovirala dotedanjega dovoljenega načina izvrševanja tožnikove služnostne pravice. Takšno stališče je zmotno. Pritožba pravilno opozarja, da sodba toženi stranki v nobenem delu ne nalaga postavitve lesenega kola, ob pomoči katerega bi se pot zožala na 2,60 metrov. Zato je zaključek o odsotnosti elementa protipravnosti, ki ga je sprejelo prvo sodišče, zmoten. V sodbi P 70/2008 z dne 17. 11. 2011 v povezavi s sodbo II Cp 2877/2013 z dne 14. 5. 2014 je bila določena služnostna pravica hoje in voženj po obstoječi poti v širini 2,6 metra za potrebe gospodujočih zemljišč, ki so v lasti tožnika. Pravnomočna sodna odločba o določeni služnostni pravici hoje in voženj v širini 2,6 metra pa za obravnavani motenjski spor nima odločilnega pomena. Tožnik namreč ne uveljavlja motenja posesti na delu te služnostne poti, temveč uveljavlja motenje posesti zračnega prostora nad potjo, ki presega širino 2,60 metrov. Leseni steber se namreč nahaja izven trase določene služnostne poti oziroma na njenem robu, kar sicer pomeni, da tožena stranka ni prekršila pravnomočne sodbe o določeni služnosti, nikakor pa to ne pomeni, da ni ravnala protipravno. Prej citirana sodba, kot je bilo že opozorjeno, tožene stranke ne zavezuje k takšnemu postopanju. Tožena stranka se ne more sklicevati, da je s tem dejanjem le spoštovala pravnomočno sodbo v zadevi P 70/2012 v povezavi z II Cp 2877/2013. 7. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik vse do motitvenega dejanja vozil s kmetijskimi stroji in priključki, širšimi od 2,60 metra, in je torej imel v uporabi širši zračni prostor nad potjo, medtem ko so mu bile vožnje s postavitvijo lesenega kola prav zaradi ožjega zračnega prostora onemogočene. Prvo sodišče pa je nepravilno uporabilo določbo 33. člena SPZ, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj tožnik, skladno s prej citirano določbo, uživa tudi posestno varstvo zračnega prostora nad potjo, ki v zgoraj citiranih sodbah niti ni izrecno naveden. Zato je neutemeljeno razlogovanje prvega sodišča, da je v širino dovoljene poti vključena tudi širina zračnega prostora nad potjo. Bistvo motenjske pravde je ravno v tem, da se sodišče ne ukvarja s pravico do posesti, ampak le vzpostavi oziroma ohrani posestno stanje. Iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, izhajajo vsa pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih je moč tožbenemu zahtevku iz I. točke izreka ugoditi. Ravnanje tožene stranke, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, je bilo protipravno, zato ima tožnik pravni interes za postavljeni tožbeni zahtevek, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in je izpodbijani sklep v I. točki spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku, ki obsega ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del, ugodilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Prvo sodišče pa je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Tožnik je spremenjeni tožbeni zahtevek, v katerem je dodal novo motilno ravnanje - onemogočanje vožnje s kmetijskimi stroji s priključki, pri čemer je priključke opredeljeno navedel, podal izven prekluzivnega roka, določenega v 32. členu SPZ. Motilno dejanje je bilo izvršeno v septembru 2014, medtem ko je tožbo spremenil v marcu 2015. Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je SPZ opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Poprava predloga, ko je tožnik preoblikoval predlog v motenje stvari namesto prvotne pravice, pa ne predstavlja spremembe tožbe(1).

9. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi v pritožbenem postopku delno uspel, zato je pritožbeno sodišče, upoštevaje drugi odstavek 165. člena ZPP sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep II Cp 1321/2010.