Jedro

Tožnica glede na višino svojih dohodkov, ki so bili ugotovljeni v relevantnem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), pogojev za dodelitev redne BPP ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se toženka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjala, saj je presojala le, ali tožnica izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev redne BPP po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovila, da pogojev za redno BPP zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnila. Na okoliščine v zvezi s plačevanjem najemnine v višini 400,00 EUR, ki jo tožnica plačuje za podnajemniško stanovanje, v katerega se je bila prisiljena vseliti, po tem ko je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje, in s tem povezanimi visokimi stroški, se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 434/2024 z dne 18. 4. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju toženka) je z odločbo, št. Bpp 434/2024 z dne 18. 4. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnilo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 195/2023, zaradi plačila preživnine.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica dne 12. 4. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 195/2023, ki se vodi zaradi plačila preživnine. Kot morebitno izvajalko storitve BPP je predlagala odvetnico A. A. iz ...

3. Toženka se sklicuje na določbe 11., 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), katere med drugim urejajo pogoje za dodelitev redne BPP in pogoje, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju materialnega oziroma subjektivnega kriterija pri dodelitvi BPP.

4. Obrazloži, da je tožnico skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) štela za samsko osebo ter da iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnica državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na naslovu ... Iz podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, izhaja, da je tožnica v relevantnem obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, to je od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024, prejela dohodek v skupni višini 4.087,46 EUR. Navedeni znesek obsega plačo tožnice v relevantnem obdobju v skupni neto višini 2.797,23 EUR (vsota periodičnih dohodkov), kar znaša povprečno 932,41 EUR mesečno, in v relevantnem obdobju prejete druge dohodke v skupni višini 1.290,23 EUR (regres za letni dopust dne 11. 3. 2024 v višini 1.253,90 EUR in dodatek za delovno uspešnost dne 20. 2. 2024 v višini 36,33 EUR). Pojasnjuje, da je navedene dohodke skladno s 23. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) štela kot občasne, neperiodične dohodke, t.j. v višini razlike med povprečno mesečno višino občasnih, neperiodičnih dohodkov (1.290,23 EUR/3) in 0,5 osnovnega minimalnega dohodka (242,44 EUR), torej v višini 187,64 EUR. Lastni dohodek tožnice v relevantnem obdobju tako znaša 1.120,05 EUR.

5. Ker znaša povprečni mesečni dohodek tožnice v relevantnem obdobju 1.120,05 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ki je v času vložitve prošnje znašal 969,76 EUR, tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njeno pravico do dodelitve BPP.

6. Toženka zaključuje, da ker tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za dodelitev BPP, ni ugotavljala njenega drugega premoženja in drugih dohodkov, tudi ne izpolnjevanje objektivnega (vsebinskega) kriterija, temveč je njeno prošnjo skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

7. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se njeni prošnji ugodi. Toženka naj ji tudi povrne stroške tega postopka. Sodišču še predlaga, naj jo oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

8. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijane odločbe, tožnica navaja, da je toženka pri odločitvi izhajala zgolj iz matematičnega izračuna njenega "lastnega dohodka" in ob tem ni upoštevala drugih okoliščin, ki so bistvene za ugotavljanje njenega materialnega in socialnega stanja ter je zato napačno uporabila določbo 13. člena ZBPP. Po njenem mnenju bi morala toženka upoštevati tudi naravo zadeve, za katero je vložila prošnjo za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža B. B. morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje. Podrobno opisuje okoliščine svojega odhoda od doma in navaja, da je bila zaradi nastale situacije najprej nastanjena v varni hiši, nato pa si je bila prisiljena poiskati podnajemniško stanovanje, za katerega plačuje mesečno najemnino v višini 400,00 EUR ter stroške v višini 100,00 EUR, kar skupaj znaša 500,00 EUR. Vse nepremičnine, ki sta jih z možem skupaj ustvarila, in vse drugo premoženje je ostalo v posesti in v upravljanju bivšega moža. Tudi v zemljiški knjigi so vse nepremičnine vpisane nanj, zaradi česar je vložila tožbo, s katero zahteva svoj solastniški delež. Center za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper, (v nadaljevanju CSD) ji je izdal mnenje o ogroženosti osebe, št. 1223-317/2023-31933/5 z dne 12. 10. 2023, saj je ugotovil, da zanjo obstaja srednja do visoka ogroženost s strani povzročitelja nasilja B. B. Opisuje tudi svoje zdravstvene težave, ki so ji nastale v povezavi z opisanim dogajanjem. Nima nobenega premoženja in nobenih prihrankov, ampak le plačo, v višini cca. 887,21 EUR. Poleg najemnine in stroškov, povezanih z najemnino, je njena mesečna plača obremenjena še s kreditom za nakup klime in s plačevanjem dvoletne telefonske naročnine pri Telemachu v skupni višini 150,00 EUR. Po plačilu vseh mesečnih obveznosti ji tako za prehrano ter za vse preostale stroške ostane manj kot 200,00 EUR. Tak znesek ji ne zagotavlja kvalitetne hrane in ne dostojnega preživetja, saj si razen osnovnih artiklov, kot so kruh, mleko, olje, ne more kupiti ničesar drugega. Njen lastni dohodek, s katerim dejansko razpolaga, je glede na navedeno veliko manjši, kot je dohodkovni cenzus, določen za odločanje o upravičenosti do dodelitve BPP. Zatrjuje, da bi bilo s plačilom sodnih taks v tem postopku in sodnih stroškov v pravdnem postopku ogroženo njeno preživljanje. Pojasnjuje, da toženka vseh teh okoliščin, ki jih našteva, pri odločanju o njeni prošnji za BPP ni upoštevala.

9. V nadaljevanju tožbe tožnica navaja, da ji je bila z odločbo toženke, št. Bpp 940/2023 z dne 18. 10. 2023 (oziroma 24. 10. 2023) odobrena BPP za zastopanje v postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. II N 380/2023. V tem postopku je predlagatelj in tožnik B. B. dne 10. 11. 2023 vložil dva zahtevka in sicer predlog za razvezo njune zakonske zveze in tožbo za plačilo preživnine. Sodišče je sklepom II N 380/2023 z dne 22. 11. 2023 postopek razdružilo tako, da je odločilo, da se predlog za razvezo zakonske zveze predlagatelja B. B. vodi pod obstoječo opr.št. II N 380/2023, medtem ko se vložena tožba za plačilo preživnine vpiše pod novo opr.št. P 195/2023. Navaja, da je bila zadeva, ki se sedaj vodi pod opr.št. P 195/2023, del zadeve št. II N 380/2023, za katero pa ji je bila BPP že dodeljena z odločbo, št. Bpp 940/2023 z dne 24. 10. 2023. Pojasnjuje, da je tedanja pooblaščenka ni obvestila o sklepu o razdružitvi postopka, prav tako zanjo ni vložila nove prošnje za dodelitev BPP za razdruženo zadevo, ki se vodi pod opr.št. P 195/2023 in ji tudi ni povedala, da mora vložiti še eno prošnjo za dodelitev BPP. Nove pooblaščenke zato ni opozorila, da v razdruženi zadevi zastopanja po BPP nima, ampak je pooblaščenki trdila, da ima odobreno zastopanje po BPP. Nova pooblaščenka je šele po predaji celotnega spisa dne 14. 3. 2024 ugotovila, da zastopanje po BPP v razdruženi zadevi ni urejeno, zato je vložila prošnjo za dodelitev BPP za postopek, ki ga Okrožno sodišče v Kopru vodi pod opr.št. P 195/2023. 10. Poudarja, da ji je toženka v tem istem času, ko ji je z odločbo št. Bpp 940/2023 z dne 24. 10. 2023 dodelila BPP za postopek pod opr.št. II N 380/2023, dodelila BPP tudi v drugih zadevah, in sicer z odločbo, št. Bpp 918/2023 z dne 18. 10. 2023 za postopek zaradi nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in z odločbo, št. Bpp 941/2023 z dne 24. 10. 2023 za postopek pod opr. št. P 202/2023 (obseg in delež na skupnem premoženju). Pa tudi v letu 2024, ko je zahtevala zamenjavo odvetnice, je toženka z odločbami št. Bpp 82/2024 z dne 24. 1. 2024, Bpp 940/2023 z dne 23. 2. 2024 in Bpp 941/2023 z dne 23. 2. 2024, ugotovila, da je upravičena do zastopanja po BPP. Zgolj v predmetni zadevi, v kateri je B. B. vložil tožbo dne 8. 11. 2023, s katero od nje zahteva preživnino, je toženka njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnila.

11. Pojasnjuje, da bi ji toženka izdala odločbo o dodelitvi BPP tudi v razdruženi zadevi P 195/2023, če bi njena takratna pooblaščenka vložila prošnjo za dodelitev BPP za to razdruženo zadevo (ker bi toženka pri odločanju o njeni prošnji za dodelitev BPP upoštevala takratne podatke, ko še ni prejela regresa) oziroma če bi jo njena takratna pooblaščenka vsaj opozorila, da mora vložiti še eno (novo) prošnjo, ker je sodišče eno zadevo razdružilo. Velja pa tudi, da bi bila upravičena do zastopanja po BPP v isti zadevi, če sodišče postopka ne bi razdružilo, ampak bi celotno vlogo B. B. reševalo v istem postopku.

12. Po njenem mnenju je nelogično, da je upravičena do zastopanja po BPP v vseh zadevah, razen v razdruženi zadevi, čeprav gre za zadeve, ko so se postopki začeli v istem obdobju in bi zato morala pri izdaji vseh odločb o dodelitvi BPP veljati ista merila. Izpodbijana odločba od teh meril odstopa, zato je izdana v nasprotju z ustavnim načelom enakega obravnavanja in poštenega postopka, prekršena pa je tudi določba 13. člena ZBPP in določbe drugih členov ZBPP.

13. Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve Bpp 434/2024, na tožbo ni odgovorila.

14. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 2. 7. 2024 vztraja pri predlogu, da se njeni prošnji za dodelitev BPP v zadevi P 195/2023, ki ji je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena, ugodi. Navaja, da je do dodelitve BPP upravičena na podlagi 26. člena ZPND, ki določa, da je do BPP po ZPND, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila s strani pristojnega CSD podana ocena o ogroženosti. Poudarja, da je mnenje o ogroženosti CSD, Enota Koper, št. 1223-314/2023-31933/5 z dne 12. 10. 2023, priložila že k tožbi. Prilaga še mnenje o ogroženosti, št. 1223-164/2024-31933 z dne 3. 6. 2024. Navaja, da obe mnenji CSD potrjujeta, da je ogrožena oseba s strani bivšega moža. Zatrjuje, da je taka ocena o ogroženosti, ki je izdelana s strani CSD, dokaz, da je toženka, s tem ko je z izpodbijano odločbo zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. P 195/2023, odločila nepravilno in v nasprotju z materialnimi določbami zakona, saj pri odločanju ni uporabila določbe 26. člena ZPND, ki pa ima prednost pred določbami ZBPP. Za ogroženo osebo se namreč materialni položaj ne ugotavlja, saj je vedno in v vseh postopkih upravičena do BPP.

K točki I izreka:

15. Tožba je utemeljena.

16. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Glede izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je z ZSVarPre.

17. Prošnja tožnice za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja materialnega (t.i. subjektivnega pogoja), kot je določen v 13. členu ZBPP. Toženka je namreč ugotovila, da tožničini dohodki (1.120,05 EUR), ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje (v januarju, februarju in marcu 2024), presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 969,76 EUR.

18. Druge okoliščine, ki jih tožnica zatrjuje in glede katerih toženki očita, da bi jih pri odločanju o njeni prošnji za dodelitev BPP morala upoštevati, so okoliščine povezane z njenim odhodom od doma dne 9. 10. 2023. Tožnica namreč zatrjuje, da je tega dne zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje ter oditi v varno hišo, kasneje pa v podnajem, za katerega mesečno plačuje 400,00 EUR in še dodatne stroške, kar skupaj znaša 500,00 EUR. Njena plača, kot navaja, znaša 887,21 EUR, obremenjena pa je še z drugimi stroški v višini 150,00 EUR. Po plačilu vseh mesečnih stroškov ji tako za prehrano in za vse preostale stroške ostane zgolj 200,00 EUR.

19. Sodišče pojasnjuje, da je zakonodajalec določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju BPP. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je dodelitev BPP mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu. Ta t.i. izjemna BPP, se lahko pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP dodeli prosilcu med drugim tudi iz razlogov, na katere prosilec ni mogel oziroma ne more vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti. V teh izjemnih primerih je cenzus za dodelitev BPP določen bistveno višje kot v primerih dodeljevanje redne BPP po 13. členu ZBPP, saj se prosilcu BPP lahko dodeli, če njegov lastni dohodek ali dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in če premoženje prosilca in njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

20. Tožnica tudi po presoji sodišča glede na višino svojih dohodkov, ki so bili ugotovljeni v relevantnem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), pogojev za dodelitev redne BPP ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se toženka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjala, saj je presojala le, ali tožnica izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev redne BPP po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovila, da pogojev za redno BPP zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnila. Na okoliščine v zvezi s plačevanjem najemnine v višini 400,00 EUR, ki jo tožnica plačuje za podnajemniško stanovanje, v katerega se je bila prisiljena vseliti, po tem ko je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje, in s tem povezanimi visokimi stroški, se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave. Toženka je namreč njeno prošnjo zavrnila takoj po tem, ko je iz uradnih evidenc prejela zahtevana dokazila o višini njenih dohodkov v relevantnem obdobju, ne da bi ugotavljala kakršnakoli druga dejstva v postopku.

21. Določba drugega odstavka 34. člena ZBPP določa, da če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Določba prvega odstavka 9. člena ZUP določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek po določilih 144. člena ZUP, sicer pa izvede poseben ugotovitveni postopek po 145. členu ZUP za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih.

22. Odločitev toženke ne temelji le na podatkih iz njenih evidenc, pač pa tudi na podlagi podatkov iz drugih evidenc, ki jih je pridobila v postopku (FURS - obdavčljivi dohodki fizičnih oseb in izpis prometa na transakcijskem računu tožnice, odprtem pri ..., d.d. Ljubljana). O teh podatkih pa toženka, preden je izdala izpodbijano odločbo, tožnice ni seznanila ter je ni pozvala, da se o tem izjavi. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), kar je bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Tožnica se je z razlogi za zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP tako seznanila šele, ko je prejela izpodbijano odločbo in je šele v tožbi prvič imela možnost, da pojasni celotno dejansko stanje. Za pošten postopek pa je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskega stanja (kot tudi pravnih vidikov zadeve, če so ji znani).1 Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem lahko zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

23. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, v skladu z določili ZUP2. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka. Ta kršitev je imela za posledico, da toženka ni celovito raziskala vseh okoliščin tožničinega materialnega in socialnega položaja, torej da ni v celoti ugotovila za zadevo relevantno dejansko stanje. Sodišče je zato na podlagi 3. in 2. točke 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka tega člena zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala toženka dati tožnici možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, v nadaljevanju pa razjasniti dejansko stanje, ugotoviti materialni položaj tožnice, upoštevati tudi določbo 22. člena ZBPP ter presoditi, ali tožnica glede na svoja zatrjevanja in dokaze, ki jih bo morala predložiti, izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP na navedeni zakonski podlagi in nato ponovno odločiti o njeni prošnji za dodelitev BPP. Toženka pa naj v ponovljenem postopku tudi pojasni, zakaj šteje, da tožnica v zadevi P 195/2023 ni upravičena do dodelitve BPP, glede na to, da je bila zadeva P 195/2023 del zadeve II N 380/20233, za katero pa ji je že bila dodeljena BPP z odločbo Bpp 940/2023 z dne 24. 10. 2023. 24. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

25. Sodišče zaradi izvedbe ponovnega postopka v zvezi z navedbami tožnice, da je izpodbijana odločba napačna tudi zato, ker toženka pri odločanju ni uporabila določbe 26. člena ZPND, ki določa, da je do BPP po ZPND, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena CSD o ogroženosti4, še pojasnjuje, da na taki oceni temelji pravica do BPP za uveljavljanje pravic po 19., 20., 21., in 22. členu ZPND in za vse postopke po zakonu, ki urejajo družinska razmerja. Toženka v postopku odločanja z mnenji CSD ni razpolagala, saj sta bili prvič predloženi šele v tem upravnem sporu, Mnenje CSD, Enota Koper z dne 3. 6. 2024, pa je bilo izdano po dnevu izdaje izpodbijane odločbe, kar pa pomeni, da toženki na tej podlagi ni mogoče očitati nezakonitosti njene odločitve, saj sodišče presoja pravilnost izpodbijane odločbe po stanju na dan njene izdaje. Mnenji CSD o ogroženosti z dne 12. 10. 2023 in z dne 3. 6. 2024, ki ju je tožnica predložila šele v tem upravnem sporu, bosta zato lahko predmet presoje toženke v ponovljenem postopku oziroma v novem postopku za dodelitev BPP, kolikor bo tožnica vložila novo prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče pa vendarle dodaja, da je v določbi 26. člena ZPND sicer res določeno, da je do BPP po ZPND, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti, vendar pa 27. člen ZPND natančneje opredeljuje obseg dodelitve BPP po ZPND, in sicer da se BPP odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu ZPND (ki vsi urejajo postopke za ukrepanje zoper povzročitelja nasilja v družini, in za varstvo otrok in zakonca, žrtve nasilja), in za postopke po zakonu, ki urejajo družinska razmerja, če je to po mnenju CSD nujno potrebno. To pa pomeni, da je na podlagi določbe 26. člena ZPND mogoče priznati BPP za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja le v primeru, če CSD v mnenju o ogroženosti navede, da je dodelitev BPP za take postopke nujna.

K točki II izreka:

26. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava in da je tožnico v postopku zastopala pooblaščenka, tožnici priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po drugem odstavku 3. člena Pravilnika v višini 285,00 EUR, ki se, ker je tožničina pooblaščenka zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne, razen sodnih taks. Toženka mora tako tožnici povrniti 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

27. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnica zaprosila tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah BPP po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača. 1 Tako sodba Upravnega sodišča II U 386/2021-8 z dne 16. 2. 2022. 2 Vezanost upravnega organa pri odločanju v upravni zadevi na procesne predpise določa načelo zakonitosti v ZUP (6. člen ZUP). 3 Iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. II N 380/2023 z dne 22. 11. 2023 in iz tožničinih zatrjevanj izhaja, da je bil nepravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. II N 380/2023 razdružen tako, da se predlog za razvezo zakonske zveze predlagatelja B. B. vodi pod obstoječo opravilno številko II N 380/2023, medtem ko se vložena tožba za plačilo preživnine vodi pod novo opravilno številko (P 195/2023). 4 Tožnica je tožbi priložila Mnenje CSD, Enota Koper o ogroženosti osebe, št.1223-314/2023-31933/5 z dne 12. 10. 2023, v pripravljalni vlogi z dne 2. 7. 2024 pa še Mnenje CSD, Enota Koper o materialni ogroženosti osebe za BPP, št. 1223-164/2024-31933 z dne 3. 6. 2024.