Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta nekdanja zakonska partnerja.

2. Tožnik je zahteval, naj se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini z ID znakom 0000-2743-41 in 1111-4323-92, pri čemer imata obe pravdni stranki enak delež na skupnem premoženju.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina z ID znakom 0000-2743-41 in da je solastniških delež tožnika ½ (I. in II. točka izreka ). Ugotovilo je tudi, da v skupno premoženje pravdnih strank spada terjatev iz naslova prodaje nepremičnine z ID znakom 1111-4323-92 in da je solastniški delež tožnika na tej terjatvi 6 %. Višji tožbeni zahtevek (razliko med zneskom 1.170,00 EUR do zneska v višini 3.500,00 EUR), je zavrnilo (III. točka izreka). Razsodilo je še, da mora toženka tožniku plačati 1.170,00 EUR in mu povrniti stroške postopka (IV. in V. točka izreka).

4. Zoper sodbo se je pritožila toženka. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - 1. Ali je pritožbeno sodišče pravilno odločilo, da je v konkretnem primeru stara mati toženk nastopala zgolj kot slamnati kupec, kljub temu da je lastninsko pravico pravico na kupljenem stanovanju pridobila na podlagi samega zakona (ex lege) po 118. členu Stanovanjskega zakona (SZ-91)? - 2. Ali je ob tem, da je pokojna stara mati toženke uveljavila svoje odkupno upravičenje po SZ-91 in k stanovanju, ki je predmet tega postopka, prispevala 60 % vrednosti, sodišče odločilo pravilno tako, da celotno stanovanje (100 %) predstavlja skupno premoženje pravdnih strank in da je lastninski delež na njem vsakega ½? - 3. Ali je pritožbeno sodišče ob tem, da je pokojna stara mati toženke kot imetnica stanovanjske pravice uveljavila svoje odkupno upravičenje po SZ-91 in k stanovanju, ki je predmet tega postopka prispevala 60 % vrednosti, pravilno odločilo, da je stara mama tožene stranke nastopila zgolj kot “slamnati kupec”? - 4. Ali je v konkretnem primeru sklicevanje prvostopnega in pritožbenega sodišča na stališče VSRS II Ips 595/2008 in na institut “slamnatega kupca” materialnopravno sprejemljivo? - 5. Ali je pritožbeno sodišče kršilo ustavno upravičenje toženke do pritožbe in do pravnega sredstva s tem, ko v pritožbeni odločitvi sploh ne omenja in se ne opredeli do neveljavnosti dogovora, sklenjenega med pravdnima strankama (in staro materjo toženke), iz razloga pomanjkanja obličnosti po 2. odstavku 62. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)? - 6. Ali je glede na stališče, da je bilo skupno premoženje pravdnih strank pridobljeno na podlagi dogovora med staro mamo toženke in pravdnima strankama, odločitev pritožbenega sodišča sprejemljiva s stališča tedaj veljavnega 2. odstavka 62. člena ZZDRR, ki predvideva, da mora biti tak dogovor sklenjen v pisni obliki in overjen pred sodnikom?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).