Jedro

Lastnost prizadete stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ugotavlja upravni organ v vsakem primeru posebej, odvisno od vpliva objekta na okolico, kajti le na podlagi obstoja konkretnih okoliščin lahko organ ugotovi, katere pravice ali pravne koristi varuje prizadeta oseba, zaradi česar ji prizna lastnost stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 24.5.1994, s katerim je zavrgel predlog J. in F.P. za obnovo postopka, končanega z lokacijskim dovoljenjem istega organa z dne 5.4.1993, spremenjenega z odločbama pod isto številko z dne 12.5.1993 in z dne 3.9.1993. Tožena stranka je organu prve stopnje naložila, da ponovno odloči o predlogu za obnovo z dne 27.12.1993 in 17.1.1994. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da ni pravilna odločitev prvostopnega organa, da vlagatelja predloga za obnovo postopka nimata lastnosti stranke, ker nista neposredna mejaša z parcelo investitorjev, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, saj je med njima cesta. Obstoj ceste je prvostopni organ upošteval kot izločitveni dejavnik le na podlagi arhitektonske situacije zazidalnega načrta. Tožena stranka navaja, da je svojstvo stranke v lokacijskem postopku treba določati od primera do primera, odvisno od vpliva objekta na okolico. V danem primeru tožena stranka ugotavlja, da je dostopna pot samo predvidena po zazidalnem načrtu in je v naravi še ni, saj po navedbah predlagateljev obnove s parcelo, po kateri teče ta pot, razpolagata predlagatelja. Če pa z dostopno potjo razpolagata predlagatelja obnove, sta neposredna mejaša investitorjev in bi v danem primeru lahko sodelovala v postopku spremembe izdanega lokacijskega dovoljenja.

Tožnika v tožbi navajata, da prvostopni organ tudi v drugih postopkih za izdajo lokacijskih dovoljenj, njunih sosedov ni štel kot stranke v postopku in zato zahtevata, naj se vsi postopki vodijo za vse stranke enako. Zanikata tudi trditev, da sta črnograditelja, saj sta do sedaj pridobila vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo hiše in podpornega zidu. Res pa je, da P. ne posedujeta nobene potrebne dokumentacije za legalizacijo že obstoječega objekta v izmeri 6 x 6 z "na črno zgrajeno greznico". Nadalje še navajata, da jima je postavitev opornih zidov na južni in zahodni meji njune parcele nujno potrebna, zaradi lege parcele, kar je razvidno iz skice terena iz zraka.

Tožba ni utemeljena.

Po 49. členu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je stranka v upravnem postopku oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Zato je pravilno stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da se aktivna legitimacija vlagatelja predloga za obnovo postopka zaradi lokacijskega dovoljenja ugotavlja v vsakem primeru posebej, odvisno od vpliva objekta na okolico, kajti le na podlagi obstoja konkretnih okoliščin lahko organ ugotovi, katere pravice ali pravne koristi varuje vlagatelj predloga za obnovo, zaradi česar mu prizna lastnost stranke. Po ugotovitvah tožene stranke, ki se ujemajo s podatki v upravnih spisih, je parcela, po kateri je predvidena dostopna pot med tožnikoma in vlagateljema predloga, v razpolaganju vlagateljev predloga, saj cesta še ni odmerjena v naravi in zanjo ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ob tako ugotovljenih dejstvih je tožena stranka opravičeno štela, da sta vlagatelja verjetno izkazala, da v obravnavanem postopku varujeta svoje pravice in jima zato gre lastnost stranke v postopku. Tožbenih ugovorov, povezanih z utemeljenostjo samega zahtevka za spremembo lokacijskega dovoljenja, sodišče ni ocenjevalo, ker niso predmet tega postopka. Glede tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na enako vodenje vseh ostalih postopkov tožnikovih sosedov pa sodišče pripominja, da v tem primeru presoja le zakonitost izpodbijanega akta.

Neutemeljeno tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je enako kot določbe ZUP na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot republiška predpisa.