Jedro

Dne 17. 9. 2019 je sodišče prve stopnje po elektronski pošti prejelo četrto pripravljalno vlogo tožnika, katero je istega dne očitno prejela tudi toženka, saj je kot odgovor nanjo na naroku dne 18. 9. 2019 vložila v spis četrto pripravljalno vlogo (datirano na 17. 9. 2019). Ta toženkina pripravljalna vloga je bila vsebinsko skopa. Obsegala je le ugovor prekluzije glede dokazov in trditev v tožnikovi četrti pripravljalni vlogi in umik dokaznega predloga za zaslišanje priče, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi navedeni procesni dejanji toženka lahko uveljavila na naroku dne 18. 9. 2019, kar je nenazadnje tudi storila. Na naroku je povzela vsebino svoje četrte pripravljalne vloge, to pa pomeni, da ni obenem (poleg stroška naroka) upravičena še do povračila stroška za sestavo te vloge.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 9.815,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

III.Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik dolžan v roku 15 dni povrniti toženki 10.209,19 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sklepa ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe z dne 27. 2. 2025 je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da toženki pripadajo le potrebni stroški. Ne zadošča, da je v izpodbijanem sklepu le navedlo, katere stroške in v kakšni višini ji je priznalo. Obrazložiti bi moralo, zakaj je vsak določen strošek, ki ga je priznalo, štelo za potreben. Tako npr. ni jasno, zakaj je toženki priznalo strošek za dve pripravljalni vlogi, ki ju je obe vložila 17. 9. 2019. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.S pravnomočno sodbo (Pd 61/2024 z dne 27. 2. 2025 v zvezi s Pdp 214/2025 z dne 2. 7. 2025) je odločeno, da je tožnik dolžan toženki povrniti vse njene potrebne stroške. Izpodbijani sklep tako temelji na četrtem odstavku 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki med drugim sodišču dopušča, da v sodbi, s katero konča postopek, lahko odloči le, katera stranka krije stroške postopka in v kakšnem deležu, sklep o njihovi višini pa izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

5.Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo glede vsakega posameznega stroška, ki ga je priznalo toženki, izrecno obrazložiti, zakaj ga je štelo kot potrebnega za pravdo v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP. Sodna praksa dopušča, da je standard obrazloženosti stroškovnih odločitev nižji kot pri obrazložitvah odločitev o glavni stvari. Bistveno je, da iz razlogov stroškovne odločitve izhaja, katere stroške je sodišče priznalo in katerih ne, koliko znaša končni znesek priznanih stroškov ter od katere vrednosti spornega predmeta so bili stroški odmerjeni.¹ Vse te razloge izpodbijana odločitev vsebuje. Tako ni nujno, da bi sodišče prve stopnje za vsak v 4. in 5. točki obrazložitve sklepa priznan strošek postopka moralo pojasniti, zakaj ga šteje kot potrebnega za pravdo. Glede na navedeno je preizkus izpodbijanega sklepa mogoč, v pritožbi smiselno uveljavljana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni utemeljena.

6.Pritožba konkretizirano nasprotuje le priznanju stroška za dve pripravljalni vlogi, ki ju je toženka obe vložila istega dne (17. 9. 2019). Kot je razvidno iz spisa, je sodišče prve stopnje dne 17. 9. 2019 prejelo tretjo pripravljalno vlogo toženke, v kateri se je ta obrazloženo opredelila do tožnikove tretje pripravljalne vloge, in za katero ji je v izpodbijanem sklepu utemeljeno priznano povračilo stroška. Dne 17. 9. 2019 je sodišče prve stopnje po elektronski pošti prejelo četrto pripravljalno vlogo tožnika, katero je istega dne očitno prejela tudi toženka, saj je kot odgovor nanjo na naroku dne 18. 9. 2019 vložila v spis četrto pripravljalno vlogo (datirano na 17. 9. 2019). Ta toženkina pripravljalna vloga je bila vsebinsko skopa. Obsegala je le ugovor prekluzije glede dokazov in trditev v tožnikovi četrti pripravljalni vlogi in umik dokaznega predloga za zaslišanje priče, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi navedeni procesni dejanji toženka lahko uveljavila na naroku dne 18. 9. 2019, kar je nenazadnje tudi storila. Na naroku je povzela vsebino svoje četrte pripravljalne vloge, to pa pomeni, da ni obenem (poleg stroška naroka) upravičena še do povračila stroška za sestavo te vloge.

7.Toženki je bilo za četrto pripravljalno vlogo z izpodbijanim sklepom neutemeljeno priznanih 650 točk. Navedeno pomeni, da ji tožnik dolguje povračilo 13.250 točk za odvetniške storitve (namesto 13.900 prisojenih) in 142,5 točk za materialne stroške, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 8.035,50 EUR. Ob upoštevanju prisojenih potnih stroškov (105,28 EUR), stroškov tolmača (502,75 EUR) in izvedenine (1.171,76 EUR), toženki dolguje povračilo 9.815,29 EUR. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je toženki priznalo povračilo navedenega zneska, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka 365. člena v zvezi s 358. členom ZPP).

8.Ker v ostalem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je v ostalem pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu (stroški, v katere ni poseglo, vključno z obrestnim delom) izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Tožnik je s pritožbo uspel zgolj v sorazmerno majhnem obsegu (3,8 %), zato krije sam stroške pritožbenega postopka (druga odstavka 154. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. VSL III Cp 1079/2024 idr.

Zveza: