Jedro

Revizija, ki jo vloži neobstoječa pravna oseba in pravna oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, ni dovoljena, zato jo vrhovno sodišče v okviru predhodnega preizkusa zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 25.7.2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinskega urada Maribor z dne 8.10.2003, s katero je prvostopni carinski organ v postopku naknadnega obračuna carinskega dolga tožeči stranki družbi B. d.o.o. in družbi A. d.o.o., naložil, da morata solidarno doplačati naknadno ugotovljeni carinski dolg za blago po carinski deklaraciji z dne 4.9.2000, ki mu ni mogoče priznati preferencialnega porekla, v skupnem znesku 183.589,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom in odločitvi tožene stranke, obrazloženo zavrača tožbene navedbe tožeče stranke in navaja, da je bila tekom sodnega postopka tožeča stranka družba B. d.o.o., na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27.3.2007 izbrisana iz sodnega registra. Sodišče je zato sodni postopek prekinilo in družbenika izbrisane družbe pozvalo, da prevzameta postopek. Družbenika A.A. in B.B. sta z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 26.4.2007 prevzela postopek in predlagala njegovo nadaljevanje. Dne 9.7.2007 sta zoper sodbo vložili revizijo družba B. d.o.o. in družba C. d.o.o., obe po pooblaščencu odvetniku ... Uveljavljata revizijske razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter se sklicujeta na kršitev ustavnih pravic. Predlagata, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek. Revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je pred vsebinsko obravnavo utemeljenosti revizije najprej preizkusilo, ali je revizija pravočasna, popolna in dopustna, kot to določa 89. člen ZUS-1 in ob tem predhodnem preizkusu ugotovilo, da revizija ni dovoljena. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da družba C. d.o.o. (v reviziji označena kot tožeča stranka) ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta (17. člen ZUS-1), niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu (19. člen ZUS-1). Vrhovno sodišče je v sodnem registru tudi preverilo, ali je morda položaj stranke te družbe in s tem upravičenje za vložitev revizije, pogojen s pravnim nasledstvom strank upravnega postopka in ugotovilo, da takšna pravna kontinuiteta ni podana. Iz podatkov sodnega spisa in sodnega registra, v katerega je vrhovno sodišče vpogledalo, izhaja, da je bila družba B. d.o.o., na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru dne 27.3.2007 izbrisana iz sodnega registra in zato od izbrisa dalje ni več obstajala. Neobstoječi pravni subjekt ne more biti stranka v upravnem sporu in zato nima pravice vložiti revizije. V tem upravnem sporu bi lahko revizijo vložila le pravna naslednika izbrisane družbe, družbenika, ki sta, kot to navaja prvostopno sodišče in kot izhaja iz podatkov v spisu, tudi prevzela postopek. Ker je revizijo vložila neobstoječa pravna oseba, in pravna oseba, ki te pravice nima, je njuna revizija nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 89. člena ZUS-1 nedovoljeno revizijo zavrglo.