Jedro

Zgolj neprimerno, nevljudno in prostaško izražanje starša še ne pomeni nujno, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da je potrebna intervencija z začasno odredbo. Tudi dejstvo, da otroci stikov nočejo, da jih odklanjajo oziroma da jim na stikih pri očetu ni všeč, še ne izkazuje takšne ogroženosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:_

1. Pravdni stranki sta bivša zakonca, ki imata skupne štiri hčere: A. A. (17 let), B. B. (15 let) ter dvojčici C. C. in D. D. (13 let). Sodišče je leta 2016 razvezalo zakonsko zvezo, odločilo o varstvu in vzgoji otrok (ki jih je zaupalo v varstvo in vzgojo materi – predlagateljici), preživnini ter stikih. Leta 2020 je mati vložila predlog za spremembo stikov in za izdajo začasne odredbe v zvezi s stiki. V postopku je sodišče prve stopnje izdalo (in nato razveljavilo) več začasnih odredb. Trenutno je stanje tako, da stiki (spet in še vedno) potekajo tako, kot je bilo določeno s sodbo iz leta 2016: hčere živijo izmenično po en teden pri vsakem od staršev.

2. Predlagateljica je dne 21. 2. in dne 25. 7. 2022 vložila dva predloga za izdajo začasne odredbe. S prvim predlogom je predlagala, naj stiki potekajo tako, kot je bilo (nekaj časa) urejeno z začasno odredbo z dne 11. 1. 2021 (dvakrat tedensko, vsak drugi vikend in polovico šolskih počitnic), podredno pa pod nadzorom CSD. Z drugim predlogom (25. 7. 2022) je predlagala, da stiki potekajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje oba predloga zavrnilo, ker je zaključilo, da otroci niso ogroženi v smislu 161. člena Družinskega zakonika.1 _Pritožbeni postopek:_

4. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. V pritožbi v veliki meri ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji, opisuje potek postopka in ponavlja, kakšne predloge in kdaj je podala (teh navedb pritožbeno sodišče ne bo povzemalo). Poleg tega v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom z dne 21. 1. 2022 ni izvedlo nobenih dokazov. Kot težko nadomestljivo škodo navaja ponovni pobeg od doma in odtujitev otrok od očeta. Sodišče se je oprlo izključno na mnenje CSD X. z dne 22. 8. 2022, ki je zelo pavšalno, pomanjkljivo in neprepričljivo. CSD ni upošteval, da so se hčere dolgo upirale obsežnim stikom in da se še sedaj upirajo odhodom na očetov dom ter spanju pri očetu, zato se odtujevanje otrok od očeta povečuje. Sodišče bi moralo naložiti CSD, da se pogovori z dekleti, oziroma bi sodišče prve stopnje z dekleti moralo opraviti neformalne razgovore, ki jih do sedaj še ni opravilo. Stiki pod nadzorom so sedaj edini možen način izvajanja stikov.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

_Uvodno in glede procesnih kršitev:_

7. Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje. Če naj bo uspešna, se mora pritožnik v njej argumentirano soočiti z razlogi izpodbijane odločbe, ne pa zgolj ponavljati trditev, ki jih je podal že v postopku na prvi stopnji, brez vsebinske polemike z razlogi, ki so prvostopenjsko sodišče vodili k izpodbijani odločitvi.

8. Prve tri strani obrazložitve pritožbe zgolj ponavljajo (v veliki meri dobesedno, vključno s tipkovnimi in pravopisnimi napakami) navedbe predlagateljice iz predloga z dne 25. 7. 2022 (list. št. 366-368), ki deloma zgolj ponavlja (prepisuje) navedbe iz predloga z dne 21. 2. 2022 (list. št. 298). Del teh navedb predlagateljica še dvakrat ponovi (prepiše) na 5. in 6. strani pritožbe (navedbe, da se je oče dekletom posmehoval, jih obkladal z razvajenimi pamži, primadonami in razvajenimi princeskami). Ker vse te obsežne navedbe (prepisi oziroma ponavljanje že povedanega) konkretizirano ne izpodbijajo razlogov sodišča prve stopnje, se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo, saj po vsebini ne gre za argumentirane pritožbene razloge.

9. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku,3 ko ni vpogledalo zapisnika Okrajnega sodišča v E. z dne 4. 7. 2022 (sploh ni jasno, v kateri zadevi), opravilo poizvedb na Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v X. in ni zaslišalo strank. Sodišče prve stopnje je pojasnilo (5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da za odločitev o začasni odredbi zadošča standard verjetnosti in da so za dosego tega standarda zadoščali izvedeni dokazi, poleg tega pa je zavrnitev predlogov utemeljilo tudi na nesklepčnosti, torej pomanjkljivosti predlagateljičinih trditev o razlogih ogroženosti otrok (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožba v zvezi z očitki o kršitvi pravice do izjave ne pojasni, katera pravno relevantna in sporna dejstva naj bi se z zavrnjenimi dokaznimi predlogi dokazovala (primerjaj 7., 212. in 236. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato teh pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti.

10. Nadalje pritožba večkrat očita sodišču, da se ni opredelilo oziroma ni omenilo nekaterih navedb predlagateljice. Tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodna odločba mora vsebovati razloge o odločilnih dejstvih in ni potrebno (niti zaželeno), da povzema, ponavlja in se opredeljuje do prav vsake navedbe pravdnih strank in vsakega zatrjevanega, pa četudi nepomembnega dejstva. O odločilnih dejstvih (okoliščinah, ki jih je predlagateljica navajala kot razloge za ogroženost otrok v smislu 161. člena DZ) je sodišče prve stopnje zavzelo razloge. Do bistvenih trditev, ki jih pritožba večkrat ponavlja (npr. o tem, da je bilo pri očetu v hiši umazano in da so dekleta morala čistiti; da jih je oče obkladal z »razvajenimi pamži, primadonami in princeskami«) se je sodišče prve stopnje opredelilo (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je tovrstno očetovo ravnanje neprimeren vzgojni pristop, vendar to še ni dejavnik, ki bi pri povprečnem otroku povzročil nepopravljive vzgojne posledice. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo (glej 6. in 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se začasno odredbo o stikih izda le v primeru, če je izkazana ogroženost otroka, nadalje pa zaključilo, da predlagateljica ogroženosti, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe, ni izkazala in je tudi ni ustrezno zatrjevala. V 8. točki obrazložitve se sodišče prve stopnje – resda na kratko in generalizirano, pa vendar – opredeli tudi do različnih drugih dogodkov, ki jih izpostavlja pritožnica in za katere zaključi, da iz teh materinih navedb ni mogoče razbrati ogroženosti otroka.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o kršitvah pravic, navedbe, da sodišče ni sledilo Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic, saj gre za zgolj navržene in nekonkretizirane trditve.

12. Neresnične so pritožbene navedbe, da sodišče v zvezi s predlogom z dne 21. 2. 2022 ni izvedlo nobenih dokazov in da se je v zvezi z obema predlogoma oprlo le na mnenje CSD z dne 22. 8. 2022. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče vpogledalo še različne druge listine (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer se je pri obrazložitvi konkretizirano opredelilo ne le do mnenja CSD z dne 22. 8. 2022 (10. točka obrazložitve), temveč je upoštevalo tudi mnenje CSD z dne 15. 9. 2021 in listine v zvezi s prijavami na policiji (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

_Glede vsebinskih razlogov – ogroženost otrok:_

13. Tudi pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj neprimerno, nevljudno in prostaško izražanje starša še ne pomeni nujno, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da je potrebna intervencija z začasno odredbo. Okoliščine, ki naj bi otroke ogrožale in ki jih pritožba konkretizira (da je bilo pri očetu umazano in da so morala dekleta čistiti; da se z očetom dekleta pogosto kregajo, da jih spravlja v slabo voljo in jok; da hoče oče vedno uveljaviti svoj prav; da govori slabo o predlagateljici itd.), po oceni pritožbenega sodišča ne ogrožajo otrok v taki meri, da bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se tudi strinja s prvostopenjskim, da zgolj dejstvo, da hčere stikov nočejo, da jih odklanjajo oziroma da jim na stikih pri očetu ni všeč, še ne izkazuje ogroženosti, ki bi narekovala izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba kljub obsežnim navedbam o tem, kako in zakaj hčere odklanjajo stike z očetom, ne zatrjuje nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek o ogroženosti otrok.

14. Kot eno od možnih ogrožanj je predlagateljica navajala odtujevanje hčera od očeta, vendar je iz spisa razvidno, da je odtujevanje vsaj deloma mogoče pripisati tudi materi. Iz spisa je razvidno, da je pred Okrajnim sodiščem v E. v teku izvršilni postopek zaradi izvršitve odločbe o stikih (zadeva I 43/2022), sodišče prve stopnje pa je dne 20. 5. 2022 tudi izdalo začasno odredbo, s katero je naložilo predlagateljici, da mora dekleta pripraviti na stike in jih spodbujati k stikom z očetom; ta sklep o začasni odredbi je bil s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1454/2022 z dne 29. 9. 2022 razveljavljen in vrnjen v novo odločanje, ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni celovito raziskalo vseh okoliščin. Ni torej še razjasnjeno, kaj je pravzaprav vzrok za to, da hčere stike z očetom odklanjajo (kar naj bi povzročalo odtujevanje) in ni izključeno, da k temu (bistveno) ne prispeva aktivno ali pasivno ravnanje matere, ki ima nerazčiščene konflikte z očetom otrok. Vendar to niti ni najpomembnejše: sodišče prve stopnje je predloga zavrnilo, ker je na podlagi dveh mnenj CSD ugotovilo, da deklet na stikih pri očetu nič ne ogroža. 15. Iz mnenja CSD iz leta 2021 izhaja (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da so tedenski stiki najprimernejša oblika stikov, iz dokumentov v zvezi z ovadbami pa je sodišče prve stopnje razbralo, da ni razvidno, da bi se katerakoli od medsebojnih prijav nadaljevala v fazo preiskave in kazenskega postopka (prav tam), kar tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da ogroženost deklet ni izkazana. Z zaključki sodišča prve stopnje v zvezi z mnenjem CSD z dne 15. 9. 2021 in v zvezi s podatki o prijavah na policiji se pritožba argumentirano sploh ne sooči, torej ne izpodbija celovito razlogov prve stopnje, ki so privedli do zaključka, da ogroženost otrok ni izkazana.

16. Tudi se ni mogoče strinjati s pritožbo, da je mnenje CSD z dne 22. 8. 2022 (list. št. 376) pavšalno, pomanjkljivo in neprepričljivo; mnenje je sicer kratko, vendar gre za mnenje strokovne institucije, ki je zaključila, da dekleta niso ogrožena, da ni na strani očeta nobenih okoliščin, ki bi bile podlaga za izvajanje stikov pod nadzorom in da je pravzaprav problem v tem, da starša zaradi medsebojnih konfliktov nista sposobna tvorne komunikacije.

17. Kot drugo možno ogroženost, ki naj bi upravičevala izdajo začasne odredbe, pritožba izpostavlja dejstvo, da so dekleta enkrat že »pobegnila od doma« in da bi se lahko to ponovilo. Iz pritožbe je razbrati, da naj bi dekleta 18. 7. 2022 odšla (ušla) iz materine hiše v park in na nekakšen hrib, ker niso hotela na stik z očetom. V času odločanja pritožbenega sodišča so dekleta stara 17, 15 in 13 let, v času »pobega« pa so bila nekaj mesecev mlajša. Ne gre za majhne otroke, ki bi nebogljeno tavali, temveč – vsaj, kar se tiče A. A. in B. B. – za (skoraj) odrasle osebe. »Pobeg« se je zgodil sredi poletja in že v kratkem času so se dekleta vrnila. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da četudi bi se res zgodilo, da bi dekleta (najstnice) še kdaj na tak ali podoben način »pobegnila« bodisi iz domače hiše na F. bodisi iz očetove v G., to glede na splošno znane geografske in varnostne razmere v Sloveniji ne pomeni ravnanja, ki bi bilo tako ogrožajoče, da bi narekovalo izdajo začasne odredbe. Tudi pritožba ne uspe konkretizirati, kakšna nevarnost naj bi dekletom grozila, če bi ponovno pobegnila od doma; omenja zgolj možnost »velike škode,« »telesnih in/ali psihičnih poškodb,« vendar vseh teh abstraktnih pojmov ne konkretizira. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj bi bilo inherentno ogroženo telesno in/ali duševno zdravje deklet, starih od 17 do 13 let, če občasno za nekaj ur zapustijo hišo proti volji roditelja.

18. Ni jasno, kaj želi pritožba povedati z navedbami, da mati že od 21. 2. 2022 opozarja, »da se hčere odtujujejo od očeta zaradi neizvajanja stikov, kar ni niti sporno, saj oče sodišče prve stopnje zastopa s svojimi vlogami, v katerih navaja kršitve matere, ki naj bi nastale v predmetni zadevi, sodišče prve stopnje navedenega v izpodbijanem sklepu ni niti omenilo,« niti ni jasno, kako naj bi oče »zastopal« sodišče s svojimi vlogami. Pavšalne so tudi navedbe, da sodišče prve stopnje ni postopalo »v skladu z uveljavljeno sodno prakso« (pritožba ne pove, katero), da ni upoštevalo izključne otrokove koristi in dejstva, da gre za »izjemen in nujen primer, saj je verjetno izkazano, da so v trenutni situaciji otroci ogroženi.« Pritožba ne pojasni, v čem naj bi bil ta primer »izjemen in nujen.«

19. Se pa pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti z dekleti neformalne razgovore; navedeno je bilo naloženo sodišču prve stopnje že s sklepom IV Cp 1454/2022 z dne 29. 9. 2022 (ki je bil izdan po izpodbijanem sklepu, zato sodišče prve stopnje teh napotkov pri izdaji izpodbijanega sklepa še ni moglo upoštevati). Iz spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje razgovorov z dekleti še vedno ni opravilo, kar je deloma posledica večkratnega potovanja spisa na pritožbeno sodišče. Prav zato pritožbeno sodišče ponovno opozarja, da bo v največjo korist otrok v konkretni zadevi, če se postopek čim prej konča4 in o zadevi meritorno odloči, tega pa sodišče prve stopnje ne bo moglo zanesljivo in kompetentno storiti, če ne bo poprej opravilo razgovorov z vsemi dekleti.

20. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeni razlogi, zato je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

21. Ker bo šele s končno odločitvijo jasno, katera stranka je v postopku uspela in v kakšnem delu, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 4 Ravnanje (obeh) staršev, ki vlagata nerazumno številne in obsežne vloge in nenehne predloge za izdajo začasnih odredb, je v nasprotju s tem ciljem in torej posredno v nasprotju s koristjo otrok.