Jedro

Zaradi neutemeljenega pripora ima oškodovanec pravico do povrnitve vse škode, gmotne in negmotne. Škoda mora biti dokazana in seveda v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom. Toda obe nižji sodišči sta ugotovili, da zatrjevana tožničina gmotna škoda, izguba na dohodku zaradi prenehanja delovnega razmerja po disciplinski odločbi tožničine takratne delovne organizacije, ni v vzročni zvezi s tožničinim priporom sredi 1984. leta. Tožnica zato na tej dejanski in pravni podlagi (neutemeljeni pripor in odškodninska odgovornost tožene stranke na podlagi 1. točke 1. odstavka 54. člena ZKP) odškodnine za ta svoj zahtevek ne more dobiti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožnica je bila med kazenskim postopkom, ki je tekel proti njej, 25 dni v priporu. S sodbo z dne 14.4.1990 je bila potem oproščena obtožbe. V tej pravdi je zato na podlagi ustreznih določb Zakona o kazenskem postopku uveljavljala plačilo odškodnine. Prvo sodišče je njenemu zahtevku delno ugodilo in pritožbeno sodišče je s svojo sodbo odločitev prvostopnega sodišča potrdilo. Tožnica naj bi tako na podlagi sodb obeh nižjih sodišč za izkazano nematerialno škodo prejela odškodnino v znesku 120.000,00 Sit z zamudnimi obrestmi od 24.9.1992 dalje. Preostali del tožbenega zahtevka za nematerialno škodo (v višini 328.000,00 Sit s pripadki) je bil zavrnjen. V celoti sta obe nižji sodišči zavrnili tudi tožničin zahtevek za materialno škodo v znesku 4.480.000,00 Sit s pripadki, kar naj bi predstavljalo škodo zaradi izgubljenega dohodka. Proti tožnici je namreč v času kazenskega postopka tekel tudi disciplinski postopek v njeni delovni organizaciji in zaradi disciplinske kazni ji je prenehalo delovno razmerje in tožnica trdi, da potem ni mogla dobiti nove zaposlitve vse do invalidske upokojitve, kar je trajalo 5 let in 4 mesece. Po mnenju obeh nižjih sodišč ta škoda ni v vzročni zvezi s priporom, oziroma ni posledica nezakonitega ali nepravilnega ravnanja organa tožene stranke. Tožena stranka zato zanjo ne more odgovarjati.

Proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskega razloga napačne uporabe materialnega prava. Kot je razumeti izvajanja v reviziji, bi moralo po tožničinem mnenju sodišče na podlagi določb člena 200 ZOR upoštevati tudi njeno premoženjsko škodo zaradi prenehanja delovnega razmerja kot disciplinskega ukrepa. Oba postopka, disciplinski in kazenski, sta namreč vzporedno tekla in to iz istega razloga. Razlika je bila le v tem, da se je disciplinski postopek izjemno hitro končal, kazenska oprostilna sodba pa je bila izdana šele 1990.leta, ko tožnica niti z izrednimi pravnimi sredstvi proti disciplinski kazni ni mogla več ukrepati. Kljub temu pa je potrebno njeno premožanjsko škodo upoštevati in ji jo povrniti v okviru satisfakcije po že navedenem 200. členu ZOR. Tožnica zato predlaga, naj revizijsko sodišče obe sodbi nižjih sodišč razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki in Javnemu tožilcu Republike Slovenije. Javni tožilec se o reviziji ni izjavil, tožena stranka pa je na revizijo odgovorila. V odgovoru se zavzema za zavrnitev revizije, ker temelji sodba sodišča druge stopnje na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter je tudi materialnopravno pravilna. Revizija ni utemeljena.

Tožničina revizijska izvajanja o tem, da je tudi njen zahtevek za izgubo na dohodku zaradi prenehanja delovnega razmerja odškodninski zahtevek iz člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), so pravno zmotna. Ta predpis ureja denarno odškodnino za nematerialno škodo, kar je razvidno tako iz njegove vsebine, kot tudi iz dejstva, da se ta zakonita določba v zakonu nahaja v poglavju o povrnitvi negmotne škode. Vendar ta nepravilna pravna opredelitev tožničinega zahtevka za povrnitev izgube na dohodku za odločitev ne bi bila pomembna, če bi bil tudi ta tožničin tožbeni zahtevek utemeljen. Po določbi 1. tč. 1. odstavka 545. člena Zakona o kazenskem postopku ima namreč oškodovanec zaradi neutemeljenega pripora pravico do povrnitve vse škode, gmotne in negmotne. Škoda mora biti le dokazana in seveda v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom. Toda obe nižji sodišči sta ugotovili, da zatrjevana tožničina gmotna škoda, izguba na dohodku zaradi prenehanja delovnega razmerja po disciplinski odločbi tožničine takratne delovne organizacije, ni v vzročni zvezi s tožničinim priporom sredi 1984. leta. Tožnica zato na tej dejanski in pravni podlagi (neutemeljeni pripor in odškodninska odgovornost tožene stranke na podlagi 1. točke 1. odstavka 545. člena ZKP) odškodnine za ta svoj zahtevek ne more dobiti.

V reviziji sicer tožnica zatrjuje, da sta bila disciplinski postopek in kazenski postopek proti njej tako povezana, da je potrebno tudi posledice enako obravnavati. Toda revizijsko sodišče tudi teh njenih ugovorov ne more upoštevati. Vprašanje vzročne zveze je dejansko vprašanje in ga zato revizijsko sodišče v reviziji ne more več preizkušati (člen 385/3 ZPP). Ker sta obe nižji sodišči ugotovili, da tožničina zatrjevana škoda zaradi izgube na dohodku ni nastala zaradi njenega pripora, ampak zaradi prenehanja delovnega razmerja kot disciplinskega ukrepa, izrečenega v disciplinskem postopku, mora revizijsko sodišče svojo sodbo opreti na to odločilno dejansko okoliščino. Nujna posledica tega pa je zavrnitev tožničinega zahtevka za gmotno škodo. Če ta škoda ni posledica neutemeljenega pripora, tožena stranka zanjo po že citiranih določbah ZKP ne odgovarja.

Odločitve pritožbenega sodišča o višini odškodnine za nematerialno škodo tožnica v reviziji izrecno ne izpodbija. Ker pa je v predlogu za razveljavitev drugostopne sodbe smiselno predlagala tudi razveljavitev zavrnilne odločitve o odškodnini za nematerialno škodo, je revizijsko sodišče preizkusilo tudi primernost odškodnine za nematerialno škodo, ki naj jo tožnica dobi po izpodbjani sodbi. Pri tem je prišlo do zaključka, da je za ugotovljene nevšečnosti, ki jih je tožnica prestala v času pripora, ter za njeno prizadetost po prenehanju pripora zaradi odziva okolice in zaradi domačih neprijetnosti odškodnina v znesku 120.000,00 Sit primerna in v skladu s kriteriji iz člena 200/2 ZOR. Tudi v tem delu zato reviziji ni ugodilo, temveč je odločilo, kot je navedeno v izreku te sodbe.