Jedro

Zakonske zamudne obresti so občasne terjatve, ki zapadejo dnevno, in zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne dajatve (prvi odstavek 347. člena OZ). Zastarajo torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ki pretrga zastaralni rok (365. člen OZ), ne pa tudi tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. V konkretnem primeru to pomeni, da so zastarale le zakonske zamudne obresti, ki so zapadle pred 22. 5. 2010 (tri leta pred vložitvijo tožbe dne 22. 5. 2013), ne pa tudi tiste, ki so zapadle po navedenem datumu. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločanju o denarnih tožbenih zahtevkih za izplačilo razlik v plači, regresa in razlike v povračilu stroškov prevoza in prehrane pri obeh tožnikih moralo priznati zakonske zamudne obresti od 22. 5. 2010 dalje. Zato je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožnikov v tem delu ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti.

V spornem obdobju sta tožnika kot potniška referenta na oddelku za prihode in izgubljeno prtljago pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Tožnika sta delo opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in odrejala delo tako, da sta tožnika delala po mesečnem planu. Odsotnosti jima niso bile vedno odobrene. Tožnika sta delala z enako ali celo večjo obremenitvijo kot redno zaposleni delavci, in sicer kontinuirano celo leto, ne samo občasno (kar je značilno za študentsko delo) in sta za delo prejemala plačilo. Delo tožnikov pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njun tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni:

1. v 1. do 24. alineji II.4. točke izreka tako, da se glasijo: „- za mesec maj 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 343,54 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 189,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.246,10 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 772,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 768,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.246,10 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 412,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.305,44 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 680,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 588,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.186,76 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 688,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 524,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.311,11 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 612,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.132,37 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 408,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 448,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 324,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec maj 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 396,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.302,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 220,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 592,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 352,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 28,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.302,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 414,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.215,62 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 537,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.157,73 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 444,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.331,40 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 536,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.146,16 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 868,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

2. v 1. do 24. alineji II.5. točke izreka tako, da se glasijo: „- za mesec maj 2008 v višini 65,49 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2008 v višini 190,47 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2008 v višini 192,10 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2008 v višini 104,33 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2008 v višini 196,17 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2008 v višini 168,19 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2008 v višini 183,10 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2008 v višini 171,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2009 v višini 167,78 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2009 v višini 107,38 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2009 v višini 128,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2009 v višini 130,23 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec maj 2009 v višini 121,23 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2009 v višini 147,28 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2009 v višini 57,05 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2009 v višini 207,71 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2009 v višini 126,93 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2009 v višini 136,79 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2009 v višini 126,43 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2009 v višini 148,95 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2010 v višini 174,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2010 v višini 139,93 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2010 v višini 199,84 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2010 v višini 202,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

3. v 1. in 2. alineji II.6. točke izreka tako, da se glasita: „- za leto 2008 v višini 665,00 EUR bruto ter od tega zneska plača davke in prispevke in mu izplača neto regres EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za leto 2009 v višini 686,00 EUR bruto ter od tega zneska plača davke in prispevke in mu izplača neto regres EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

4. v drugem odstavku II.6. točke izreka tako, da se glasi: „vse v roku 15 dni pod izvršbo. Kar tožnik zahteva več, to je zakonske zamudne obresti od regresa za leto 2008 za čas od 2. 7. 2008 do 21. 5. 2010 in od regresa za leto 2009 za čas od 2. 7. 2009 do 21. 5. 2010, se zavrne,“,

5. v III.1. točki izreka tako, da se glasi: „Ugotovi se, da je tožeča stranka A.A., na naslovu B. v kraju C., v delovnem razmerju pri toženi stranki D. d. d., za nedoločen čas, za polni delovni čas od 2. 5. 2008 dalje na delovnem mestu Potniški referent, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu. Kar tožeča stranka zahteva več, se zavrne,“,

6. v 1. do 24. alineji III.4. točke izreka tako, da se glasijo: „- za mesec maj 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 489,54 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 202,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.246,10 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 508,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 744,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.246,10 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 320,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.305,44 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 612,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.186,76 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 648,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2008 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.364,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 564,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.305,44 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 656,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.127,47 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.240,21 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 524,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.240,21 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 364,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec maj 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 392,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.302,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 480,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 564,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 428,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.245,61 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 944,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.188,99 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 0,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2009 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.302,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.210,38 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 512,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.152,74 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 366,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.325,66 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 562,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2010 obračunati in plačati davke in prispevke od bruto plače v višini 1.141,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto razliko med pripadajočim neto zneskom in zneskom 936,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

7. v 1. do 24. alineji III.5. točke izreka tako, da se glasijo: „- za mesec maj 2008 v višini 63,63 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2008 v višini 127,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2008 v višini 167,12 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2008 v višini 71,57 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2008 v višini 171,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2008 v višini 145,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2008 v višini 151,61 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2008 v višini 127,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2009 v višini 149,76 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2009 v višini 133,56 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2009 v višini 133,56 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2009 v višini 135,37 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec maj 2009 v višini 88,16 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec junij 2009 v višini 130,35 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec julij 2009 v višini 151,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec avgust 2009 v višini 181,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec september 2009 v višini 131,04 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec oktober 2009 v višini 161,27 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec november 2009 v višini 142,11 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec december 2009 v višini 120,96 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec januar 2010 v višini 173,93 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec februar 2010 v višini 133,38 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec marec 2010 v višini 165,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za mesec april 2010 v višini 167,04 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

8. v 1. in 2. alineji III.6. točke izreka tako, da se glasita: „- za leto 2008 v višini 665,00 EUR bruto ter od tega zneska plača davke in prispevke in mu izplača neto regres EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila, - za leto 2009 v višini 686,00 EUR bruto ter od tega zneska plača davke in prispevke in mu izplača neto regres EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2010 dalje do plačila,“,

9. v drugem odstavku III.6. točke izreka tako, da se glasi: „vse v roku 15 dni pod izvršbo. Kar tožnik zahteva več, to je 65,39 EUR in zakonske zamudne obresti od regresa za leto 2008 za čas od 3. 11. 2008 do 21. 5. 2010 in od regresa za leto 2009 za čas od 2. 7. 2009 do 21. 5. 2010, se zavrne,“.

II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka).

S sodbo je ugotovilo, da sta tožnika v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas, za polni delovni čas, na delovnem mestu potniški referent, in sicer tožnik E.E. od 1. 7. 2007 dalje, tožnik A.A. pa od 2. 5. 2008 dalje, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu od 1. 12. 2013 do 30. 11. 2014 (II.1. in III.1. točka izreka).

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni: - tožnika za čas od 22. 5. 2008 dalje (tožnika A.A. pa razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu) prijaviti v vsa socialna zavarovanja; kar sta tožnika zahtevala več, je zavrnilo (II.2. in III.2. točka izreka); - tožnikoma izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delovno mesto potniški referent; kar sta tožnika zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (II.3. in III.3. točka izreka); - tožnikoma za obdobje od maja 2008 do maja 2013 obračunati v izreku sodbe navedene zneske plačil, ki bi jih morala prejemati, plačati davke in prispevke in jima izplačati neto razliko med pripadajočimi neto zneski in zneski v izreku sodbe navedenih plačil, ki sta jih prejemala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razlike v neto plačilu za maj 2010 dalje; kar sta tožnika zahtevala več in drugače, je zavrnilo (II.4. in III.4. točka izreka); - tožnikoma za obdobje od maja 2008 do maja 2013 obračunati in izplačati razliko v povračilu stroškov za prevoz in prehrano v zneskih, kot so navedeni v izreku sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov za maj 2010 dalje; kar sta tožnika zahtevala več, je zavrnilo (II.5. in III.5. točka izreka); - tožnikoma obračunati regres za letni dopust za leta 2008 do 2014 v bruto zneskih, kot so navedeni v izreku sodbe, plačati davke in prispevke in jima izplačati neto zneske regresa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od regresa za leto 2010 dalje; kar sta tožnika zahtevala več, je zavrnilo (II.6. in III.6. točka izreka).

Ugotovilo je, da tožnikoma delovno razmerje ni zakonito prenehalo dne 5. 5. 2013 (tožnik E.E.) oziroma dne 24. 4. 2013 (tožnik A.A.), ampak še traja, razen tožniku A.A. za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu (II.7. in III.7. točka izreka).

Tožena stranka je dolžna tožnika v roku 15 dni pozvati nazaj na delo, jima za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, in sicer od dne 5. 5. 2013 (tožnik E.E.) oziroma od dne 24. 4. 2013 (tožnik A.A.) dalje, do vrnitve na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter jima mesečno obračunati in plačati nadomestilo plače najmanj v višini osnovne plače in dodatka na delovno dobo ter druge prejemke v zvezi z delom, kot da bi delala, ter jima po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec (tožena stranka bo nadomestilo plače tožnika A.A. za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu zmanjšala za plačo, ki jo je tožnik prejel pri drugem delodajalcu); kar sta tožnika zahtevala več, je zavrnilo (II.8. in III.8. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnikoma v roku 15 dni plača stroške postopka v višini 1.809,48 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožnika se pritožujeta zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje v točkah II.4., II.5., II.6., II.7., III.4., III.5., III.6. in III.7. ter smiselno predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, kot je bilo zahtevano v tožbenih zahtevkih. Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo glede zastaranja terjatev za plačilo zamudnih obresti, saj te glede na določbo 206. člena ZDR zastarajo v petih letih. Odločitev je napačna tudi, če je treba uporabiti 347. člen OZ, ki ne pomeni, da od glavnic, nastalih pred 22. 5. 2010 sploh ne tečejo obresti, ampak le, da je zastaran zahtevek za plačilo dela obresti, ki so se natekle pred 22. 5. 2010, po tem datumu pa zahtevek ni zastaran. Nadalje navajata, da se plačilo prek študentskega servisa upošteva kot bruto izplačilo, saj je obveznost plačila davkov in prispevkov na delodajalcu. Če ti niso plačani in v konkretnem primeru nesporno niso bili, potem je tisto, kar je delodajalec plačal, bruto znesek. Sodba sodišča prve stopnje je v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za nazaj z odštevanjem neto zneskov, neizvršljiva. Neto znesek je namreč po sistemu povprečenja drugačen, kot bi bil, če bi tožena stranka pravilno izplačala plačo v letu, v katerem bi jo morala plačati. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tudi zahtevek tožnikov, da se jima za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizna nadomestilo v zahtevani višini. Opisno določeno nadomestilo po eni strani ni izvršljivo, po drugi strani pa lahko delodajalec kadarkoli spremeni sistemizacijo in zniža plačo po prosti presoji ali delovno mesto celo ukine. Priglašata pritožbene stroške.

3. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje v točkah II.1. do II.8. in III.1. do III.8. ter zoper odločitev o stroških postopka v IV. točki izreka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbene zahtevke v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ne bi smelo v primeru tožnika A.A., ki je bil ob zaključku glavne obravnave še zaposlen pri drugem delodajalcu, odločiti, da je trajno zaposlen pri toženi stranki in mu zagotavljati to zaposlitev tudi za obdobje po tem, ko mu bo delovno razmerje prenehalo pri sedanjem delodajalcu. Sodišče prve stopnje v času odločanja ni vedelo in ni moglo vedeti, ali se bo zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu res zaključila s 30. 11. 2014. Sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo zavezati tožene stranke k pozivu nazaj na delo tožnika, ki je v času odločitve sodišča še zaposlen pri drugem delodajalcu. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek za vračilo na delo zavrniti, zavrniti pa tudi zahtevek za obstoj delovnega razmerja za čas od dneva zaposlitve pri drugem delodajalcu dalje, tožniku pa morebiti le priznati odškodnino, upoštevaje 118. člen ZDR-1. V zvezi z odločitvijo o stroških postopka navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki uspeh priznati vsaj za tisti del zahtevkov, ki so bili iz naslova zastaranja ter presežka razlik v plači in povračila stroškov zavrnjeni. Ni mogoče trditi, da tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Nadalje v zvezi z elementi delovnega razmerja navaja, da je bil obseg dela tožnikov v časovnem smislu manjši kot obseg dela, ki so ga opravili redno zaposleni, prav tako ni bila enaka prisotnost tožnikov. Tožnika dela nista opravljala s polnim delovnim časom in v enakem obsegu kot redno zaposleni, ampak je šlo za občasno delo tožnikov. Obseg vključitve tako tožnikov kot tudi drugih študentov v delovni proces je bil izključno odvisen od njihovih interesov in želj. Tožnika bi lahko delala več, kot sta, lahko pa bi delala tudi manj. Te možnosti redno zaposleni niso imeli. Opozarja na izpovedi prič F.F. in G.G.. Nezakonita je odločitev sodišča prve stopnje v III.8. točki izreka sodbe, saj ne upošteva, da je bil tožnik A.A. zaposlen pri drugem delodajalcu, zato mu ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja tudi za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pravdni stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke. Predlagali sta, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki ga nasprotna stranka izpodbija s pritožbo. Priglašata stroške odgovorov na pritožbo.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Vendar pa je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero opozarja tožena stranka v pritožbi, in delno zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Tožnika v tem individualnem delovnem sporu zahtevata ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko sta pri toženi stranki delala kot študenta. Hkrati uveljavljata še denarne zahtevke za obračun in izplačilo razlike v plačilu, razlike v povračilu stroškov prevoza in prehrane ter regres za letni dopust. Zahtevata tudi prijavo v socialna zavarovanja, izstavitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da jima delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo ter s tem povezana reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja po prvem odstavku 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), zato je uveljavljanim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu ugodilo.

8. Tožnika sta pri toženi stranki delala od 1. 7. 2007 do 5. 5. 2013 (tožnik E.E.) oziroma od 2. 5. 2008 do 24. 4. 2013 (tožnik A.A.), in sicer na delovnem mestu potniški referent na oddelku za prihode in izgubljeno prtljago. Delo sta opravljala kot študenta na podlagi napotnic študentskega servisa.

K pritožbi tožnikov:

9. Tožnika se utemeljeno pritožujeta zoper odločitev sodišča prve stopnje, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od terjatev, pri katerih so zakonske zamudne obresti začele teči pred 22. 5. 2010. Pri tem pa se neutemeljeno sklicujeta na določbo 206. člena ZDR (oziroma sedaj 202. členom Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), v skladu s katero terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Ker terjatve za zamudne obresti niso terjatve iz delovnega razmerja, se navedena določba zanje ne uporablja. Za zastaranje zamudnih obresti je zato treba upoštevati določbo 347. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), ki določa triletni zastaralni rok. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zakonskih zamudnih obrestih to določbo uporabilo, vendar je ni uporabilo pravilno. Ker so zakonske zamudne obresti občasne terjatve, ki zapadejo dnevno(1) , zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne dajatve (prvi odstavek 347. člena OZ). Zastarajo torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ki pretrga zastaralni rok (365. člen OZ), ne pa tudi tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. V konkretnem primeru to pomeni, da so zastarale le zakonske zamudne obresti, ki so zapadle pred 22. 5. 2010 (tri leta pred vložitvijo tožbe dne 22. 5. 2013), ne pa tudi tiste, ki so zapadle po navedenem datumu. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločanju o denarnih tožbenih zahtevkih za izplačilo razlik v plači, regresa in razlike v povračilu stroškov prevoza in prehrane pri obeh tožnikih (II.4., II.5., II.6., III.4., III.5. in III.6. točka izreka sodbe) moralo priznati zakonske zamudne obresti od 22. 5. 2010 dalje. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožnikov v tem delu ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP). Zaradi nepravilnega zapisa v zavrnilnem delu odločitve o zahtevku za izplačilo regresa (drugi odstavek II.6. in III.6. točke izreka), je bilo potrebno izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeniti tudi v tem delu.

10. V preostalem delu je pritožba tožnikov neutemeljena.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da predstavljajo plačila, ki sta jih tožnika prejela po napotnicah kot študenta neto plačila. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da plačila, ki sta jih tožnika prejela, niso presegala 400,00 EUR in da tožena stranka zanju ni plačevala prispevkov. Zakon o dohodnini (ZDoh-2; Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadalj.) v 12. odstavku 127. člena določa, da se akontacija dohodnine od dohodka študenta ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400,00 EUR. V konkretnem primeru to pomeni, da tožena stranka za tožnika ni bila dolžna odvesti akontacije dohodnine. Iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 izhaja še, da se študentu prizna posebna osebna olajšava v višini 75 % zneska splošne olajšave, ki je 3.302,70 EUR (prvi odstavek 111. člena ZDoh-2), torej v višini 2.477,03 EUR. Kar se prispevkov tiče, so študentje v skladu z določbo 26. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadalj.) obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni(2). Te prispevke so v skladu z določbo 3. alineje 2. točke 49. člena v zvezi 6. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/1992 in nadalj.) dolžni plačati delodajalci, pri katerih študentje delajo. Glede na dejstvo, da tožnikoma tožena stranka ni plačevala niti akontacije dohodnine (tega niti ni bila dolžna) niti prispevkov, je za odločitev, ali se plačila, ki sta jih tožnika prejela, štejejo kot neto ali kot bruto plačila, odvisno od tega, ali sta tožnika davke in prispevke plačala sama. Ker tožnika nista predložila ustreznih dokazil, kot jima je naložilo sodišče prve stopnje, navedenega nista uspela dokazati in je zato potrebno šteti, da sta zneske, ki sta jih prejela s strani tožene stranke, v celoti obdržala, torej se štejejo kot neto izplačila. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi izvršljiva, saj v izreku sodbe sodišča prve stopnje niso navedeni neto zneski, ki jih bo morala tožena stranka plačati tožnikoma. Neto zneski bodo znani šele po odvodu ustreznih davkov in prispevkov ter po odštetju zneskov, ki sta jih tožnika že prejela pri toženi stranki. Zato za konkretno zadevo ni uporabljivo stališče pritožbenega sodišča v sodbi, opr. št. Pdp 1012/2013 z dne 13. 3. 2014, na katero se sklicujeta tožnika v pritožbi. V tej zadevi je namreč sodišče prve stopnje v izreku sodbe navedlo točno določene neto zneske, kar pa je materialnopravno zmotno in je zato pritožbeno sodišče moralo navedeno odločitev sodišča prve stopnje spremeniti.

12. V zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o reparacijskih tožbenih zahtevkih (II.8. in III.8. točka izreka) pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo biti nadomestilo plače zneskovno opredeljeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (21. točka obrazložitve), da jima nadomestilo plače v zahtevani višini ne pripada, saj so v njej upoštevani tudi nekateri dodatki, ki tožnikoma ne pripadajo. Sodišče prve stopnje je zato nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnikov opredelilo opisno, in sicer tako, da tožnikoma pripada nadomestilo plače, kot če bi delala. Takšen izrek po presoji pritožbenega sodišča ni nedoločen in s tem neizvršljiv. Izvršilna sodna praksa namreč tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov(3) , dolžnost tožnika pa je, da v predlogu za izvršbo svojo terjatev opredeli tudi po višini. Ker iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da tožnikoma pripada nadomestilo plače v višini, kot če bi delala, morebitna kasnejša sprememba aktov tožene stranke in morebitno znižanje plače za delovno mesto potniški referent na njun položaj ne more vplivati. Pripada jima namreč takšno plačilo, kot je za delo, ki sta ga opravljala, veljalo v tistem času, zato je njun pritožbeni očitek neutemeljen.

K pritožbi tožene stranke:

13. Tožnik A.A. se je po tem, ko je nehal delati pri toženi stranki dne 24. 4. 2013, zaposlil pri drugem delodajalcu, in sicer je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1. 12. 2013 do 30. 11. 2014. Sodišče prve stopnje mu zato za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki (III.1. in III.7. točka izreka), tožena stranka ga za ta čas tudi ni dolžna prijaviti v socialna zavarovanja (III.2. točka izreka) in mu je dolžna izplačati nižje nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki (III.8. točka izreka).

V času odločitve sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi (19. 9. 2014) je bil tožnik A.A. še zaposlen pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za vrnitev nazaj na delo k toženi stranki, ugodilo pa je tudi tožbenemu zahtevku, da mu delovno razmerje pri toženi stranki še traja, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu (III.7. in III.8. točka izreka). Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Tožbenih zahtevkov za vrnitev nazaj na delo k toženi stranki in za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje še traja, ni možno zavrniti zgolj zato, ker je bil tožnik v času odločanja sodišča prve stopnje zaposlen pri drugem delodajalcu. Ker nobena od pravdnih strank ni podala predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje ni moglo postopati po določbi 118. člena ZDR-1, ki izrecno določa, da tak predlog poda delavec ali delodajalec(4). V pritožbi podan predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi pa je prepozen.

14. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da odločitev sodišča prve stopnje tožniku A.A. zagotavlja zaposlitev pri toženi stranki, ne glede na to, kdaj bo tožniku delovno razmerje prenehalo pri sedanjem delodajalcu. Izpolnitveni rok v III.8. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje od tožene stranke terja aktivno ravnanje, in sicer je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo v roku 15 dni. Če tožena stranka tožnika v tem roku ne pozove na delo, lahko tožnik predlaga izvršbo pravnomočne sodbe v rokih in po postopkih, določenih v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in nadaljnji). S pozivom na delo tožnika tožena stranka izpolni svojo obveznost po sodbi(5) , tožnik pa se mora na ta poziv tudi odzvati, če želi nadaljevati delovno razmerje pri toženi stranki.

15. Delno nepravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje v III.1. točki izreka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika A.A. pri toženi stranki, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, pri tem pa je čas zaposlitve tožnika pri drugem delodajalcu časovno opredelilo, in sicer od 1. 12. 2013 do 30. 11. 2014. Ker je sodišče prve stopnje odločilo na dan 19. 9. 2014, o obstoju delovnega razmerja navedenega tožnika pri drugem delodajalcu po navedenem datumu ni moglo odločati (prvi odstavek 311. člena ZPP). Glede na navedeno je podana smiselno uveljavljana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 311. člena ZPP. Ker je narava kršitve takšna, da jo pritožbeno sodišče lahko samo odpravi, je izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v III.1. točki izreka spremenilo (6. alineja 358. člena ZPP) tako, da je črtalo časovni okvir zaposlitve tožnika A.A. pri drugem delodajalcu.

16. Delovno razmerje je v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDR razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Sodišče prve stopnje je kot nesporno med strankama ugotovilo naslednje elemente delovnega razmerja: tožnika sta delo opravljala osebno, za svoje delo sta prejemala plačilo, delo sta opravljala po navodilih in pod nadzorom tožene stranke, opravljala sta enako delo kot redno zaposleni ter opravila tudi razna šolanja in izobraževanja.

Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali sta bila tožnika vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, ali sta delo opravljala nepretrgoma in ali je imela tožena stranka nad njima direkcijsko oblast. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožena stranka tožnikoma delo odrejala, da sta delala po mesečnem planu in da jima odsotnosti niso bile vedno odobrene. Ugotovilo je tudi, da sta delo opravljala nepretrgoma in v enakem obsegu kot redno zaposleni.

17. V pritožbi tožena stranka napada dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Neutemeljeno navaja, da je bil obseg dela tožnikov manjši od obsega dela redno zaposlenih, saj primerjava z obsegom dela H.H. in I.I. navedenega ne potrjuje. Obseg dela tožnikov je bil povsem primerljiv z navedenima delavcema, v nekaterih mesecih pa sta delala celo več kot onadva. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, kar je izpostavilo že sodišče prve stopnje, da se presežek ur v posameznem delovniku tožnikoma ni upošteval, da se v njun delovni čas ni vštevalo izobraževanje, prav tako v prisotnost tožnikov na delu ni bila vključena začasna zadržanost zaradi bolezni. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da tožnika nista delala polni delovni čas, saj je iz mesečnih razporedov razvidno, da sta delala najmanj polni delovni čas, pri tem pa je potrebno upoštevati, da potniški referenti pri toženi stranki opravljajo delo v neenakomerno razporejenem delovnem času.

Pravilne so tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnika nista delala le takrat, ko sta sama želela in da sta bila tožnika vključena v mesečne plane dela pri toženi stranki. Tožnika sta sicer res lahko izrazila želje o tem, kdaj bi delala, vendar je tožena stranka upoštevala tudi želje redno zaposlenih delavcev. Tudi, če bi tožnika imela možnost delati manj (kar pa v konkretni zadevi ni bilo vedno mogoče, saj njune želje niso bile vedno upoštevane), navedeno dejstvo glede na ustaljeno sodno prakso(6) za odločitev v predmetni zadevi ni bistveno. Odločilen je namreč le obseg dela, ki sta ga tožnika opravila oziroma primerjava obsega tega dela z obsegom dela, ki so ga opravljali delavci v delovnem razmerju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta tožnika delala z enako ali celo večjo obremenitvijo kot redno zaposleni delavci, in sicer kontinuirano celo leto, ne samo občasno (kar je značilno za študentsko delo), tožena stranka pa ju je očitno za takšen obseg dela potrebovala. Izpovedi prič F.F. in G.G. ne potrjujejo nasprotnega.

Pravilni so tako pravni zaključki sodišča prve stopnje, da je bilo v razmerju tožnikov s toženo stranko mogoče prepoznati vse elemente delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR.

18. Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o obstoju delovnega razmerja pri toženi stranki, so pravilne tudi odločitve o prijavi v socialna zavarovanja, o izročitvi ustrezne pogodbe o zaposlitvi, o obračunu in izplačilu razlike v plačilu, obračunu in izplačilu regresa za letni dopust, o izplačilu razlike v povračilu stroškov prevoza in prehrane ter o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, razen v delu, v katerem je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

19. Tožena stranka se neutemeljeno pritožuje tudi zoper odločitev o reparacijskem tožbenem zahtevku tožnika A.A. (III.8. točka izreka). Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno naložilo, da navedenemu tožniku tudi za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vendar tožniku v tem času pripada nadomestilo plače, zmanjšano za plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu. Tožnik je namreč tudi za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vendar tako, da mu je tožena stranka dolžna priznati posamezne pravice v višini razlike posameznih prejemkov iz delovnega razmerja, kot jih je prejemal pri drugem delodajalcu, in kot bi jih bil upravičen prejemati pri toženi stranki, če bi tam delal(7). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

20. Neutemeljeno tožena stranka izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka z navedbami, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati vsaj 1/5 priglašenih stroškov postopka, to je za tiste dele tožbenih zahtevkov, ki so bili zavrnjeni iz naslova zastaranja terjatev ter presežka razlik v plači in povračilu stroškov prevoza in prehrane. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v konkretni zadevi za spor o obstoju delovnega razmerja, pri čemer so tudi vsi denarni zahtevki, ki jih je tožnik uveljavljal zoper toženo stranko, v zvezi z vprašanjem obstoja delovnega razmerja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) namreč določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. O zlorabi procesnih pravic s strani tožnikov pa v konkretnem primeru ni mogoče govoriti. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela le s sorazmerno majhnim delom svojih zahtevkov, zato sta upravičena do povračila vseh priznanih stroškov postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP).

21. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremenilo v točkah II.4., II.5., II.6., III.1., III.4., III.5. in III.6., kot izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22. Zaradi delne spremembe izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje bi moralo pritožbeno sodišče ponovno odločiti tudi o stroških postopka v IV. točki izreka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker pa s spremembo izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje ni prišlo do bistvene spremembe v uspehu pravdnih strank, pritožbeno sodišče odločitve sodišča prve stopnje o stroških pravdnega postopka ni spreminjalo.

23. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnika in tožena stranka sami krijejo vsak svoje pritožbene stroške, ker so stranke uspele samo s sorazmerno majhnim delom pritožbe (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški odgovora na pritožbo pa niso bili potrebni, ker odgovora nista bistveno pripomogla k rešitvi predmetne zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 3246/2010 z dne 21. 10. 2010. (2) Ta ureditev od spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 95/2014) dne 1. 2. 2015 ne velja več.

(3) Glej npr. sklep, opr. št. I Ip 3054/2011 z dne 9. 3. 2011, ali sklep, opr. št. Cp 923/1998 z dne 16. 3. 2000. (4) Sodba pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 14/2015 z dne 11. 6. 2015. (5) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 3540/2007 z dne 6. 11. 2007. (6) Glej na primer sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 82/2013 z dne 14. 10. 2013, in odločbe pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 1012/2013 z dne 13. 3. 2014, opr. št. Pdp 912/2012 z dne 17. 1. 2013, in opr. št. Pdp 915/2014 z dne 4. 9. 2014. (7) Tako tudi sodba pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 481/2009 z dne 7. 1. 2010.