Jedro

Četudi drži pritožbena trditev, da že 33. čl. ZGD-1 na splošno dopušča, da družba podeli prokuro, je zaradi možnosti obstoja nasprotujočih si interesov, odločanje o tem glede na ureditev v ZGD-1, v pristojnosti družbenikov, torej skupščine, če družbeniki v pogodbi takšne odločitve niso prepustili poslovodji.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po registrskem sodniku kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo proti sklepu referenta z dne 12.8.2009, opr. št. Srg 1. Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da sodišče vpiše v sodni register predlagani vpis. Res je, da ZGD-1 v 505. čl. določa, da družbeniki odločajo tudi o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca. Vendar pa v 33. čl. določa tudi, da lahko družba podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu v ustanovitvi. Iz te določbe je torej razvidno, da prokuro podeli družba. To zastopa in predstavlja poslovodja – direktor, ki je po mnenju pritožnika legitimiran za sprejetje sklepa o postavitvi prokurista. Določilo 33. čl. ZGD-1 pa ne pomeni tudi, da prokure ni možno podeliti, če v aktu o ustanovitvi postopek ni posebej urejen. Pomeni le, da je možno določiti poseben postopek podelitve prokure. Če pa postopek ni posebej urejen, prokurista lahko s sklepom imenuje tudi direktor družbe. Določilo 505. čl. ZGD-1 je treba razlagati tako, da so v njem zgolj primeroma naštete zadeve, o katerih lahko družbeniki odločajo na skupščini in ne tako, da določa izključno pristojnost družbenikov oz. skupščine za imenovanje prokurista.

Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

Po določilu 505. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) družbeniki v d.o.o. odločajo med drugim tudi o postavitvi prokurista in drži pritožbena trditev, da navedeno zakonsko določilo zadev, o katerih odločajo družbeniki, ne določa taksativno. Iz vrste zadev, ki so naštete v navedenem členu pa izhaja, da družbeniki po eni strani odločajo skupno o bistvenih vprašanjih, od katerih je odvisen obstoj družbe, po drugi strani pa tudi o zadevah, pri katerih obstaja možnost nasprotujočih si interesov med skupščino in poslovodjem. Ena od takšnih zadev je tudi postavitev prokurista, zato, četudi drži pritožbena trditev, da že 33. čl. ZGD-1 na splošno dopušča, da družba podeli prokuro, je zaradi možnosti obstoja nasprotujočih si interesov, odločanje o tem glede na ureditev v ZGD-1 (7. alineja 505. čl.), v pristojnosti družbenikov, torej skupščine (1. odst. 507. čl. ZGD-1), če družbeniki v pogodbi takšne odločitve niso prepustili poslovodji. Ker pa pritožnik ne trdi, da je v predmetni zadevi podan takšen primer, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 39. čl. Zakona o sodnem registru, ZSReg).