Jedro

Pri presoji, ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh, je treba upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s katero je zaprosil za pomoč odvetnika zaradi nadlegovanja – alergije v hrani v trgovinah A. in B. ter pekarni C. od leta 2003 do 2009. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni pogoj, ki se nanaša na premoženjsko stanje prosilca ter objektivni pogoj, ki se nanaša na zadevo, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V obravnavanem primeru je iz medicinske dokumentacije, ki jo je predložil tožnik, razvidno, da je od otroštva alergičen na cvetni prah. Iz odpustnega pisma UKCM z dne 6. 7. 2010 izhaja, da se tožnik zdravi zaradi atopijskega dermatitisa osem let, torej od leta 2002. Iz ambulantnega kartona z dne 11. 6. 2004 pa je razvidno, da bi naj bil tedaj vzrok za poslabšanje bolezni tožnika zaužitje tablete D., ki ji je potekel rok trajanja. Iz medicinske dokumentacije pa ni nikjer razvidno, da bi tožnik pri pregledih navajal, da bi bil vzrok poslabšanja bolezni povzročen s strani trgovin A., B. oziroma pekarne C. Po ugotovitvah tožene stranke je na podlagi medicinske dokumentacije mogoče kot edini možen vzrok poslabšanja bolezni ugotoviti zaužitje tablete D. Ker iz zdravstvene dokumentacije ni razvidna vzročna zveza med ponovnimi zagoni bolezni tožnika in domnevno odgovornimi povzročitelji, je tožena stranka zaključila, da je prošnja tožnika nerazumna, saj je njegovo pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato je njegovo prošnjo zavrnila.

Tožnik v laični tožbi navaja, da je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi nadlegovanja z alergijo v hrani, večinoma v kruhu, pijači in cigaretah. Za alergijo se zdravi približno osem let od poškodbe na delovnem mestu. Ker so se mu po zdravljenju poškodbe na obrazu (luske, suha koža) ponovile, je prenehal delati in pričel zdraviti alergijo. Leta 2002 se je tudi preselil na na naslov, kjer še sedaj živi. Alergije pred tem ni imel. Leta 2002 je kupoval hrano v prodajalni A., kasneje pa tudi v trgovini B. ter pekarni C. Alergijo je imel zaradi teh trgovin, večinoma na obrazu (srbenje, živciranje, umivanje, prenašanje), rokah in nogah. Alergija je tekla iz telesa večinoma samo ob spanju, sam pa jo je potem lahko le umival in prenašal skozi celo leto. Od odprtja pekarne C. leta 2009 je začel kupovati kruh v navedeni pekarni, ostalo hrano pa v trgovini B. Alergija se je nadaljevala približno enako in sicer po obrazu in telesu, večkrat pa je tudi zboleval za močno slabostjo, dihalnimi težavami, bolečinami v hrbtu. Od leta 2004 do 2010 alergije ni redno zdravil, saj je ni mogle pozdraviti, ne živeti. Od aprila 2010 se ponovno redno zdravi, jemlje tablete, uporablja kreme, imel je terapijo, opravil tudi terapijsko diagnostiko. S težavami je seznanil zdravnico dermatologinjo E. Izvidi testiranja so pri navedeni zdravnici. Po zaključku hospitalizacije v juliju 2010 je zamenjal prodajalno in od takrat kupuje vse v trgovini F. Še vedno ima alergijo, ki pa jo premaguje s tabletami in kremo. Prosi za ugodno rešitev prošnje, saj so mu tožbo na sodišču svetovali na policiji in Ministrstvu za notranje zadeve. Sodišče je štelo, da je tožnik smiselno predlagal odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoj in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004–UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikov prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožiti. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi „nadlegovanja (alergije) v treh prodajalnah (trgovina A, trgovina B., pekarna C.) v hrani in kruhu v času od leta 2003 do 2010“. Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe se po določbah ZBPP kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP. Med drugim zakon tudi določa, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča tožnik na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo je priložil k vlogi, ni izkazal verjetnosti za uspeh morebitne tožbe. Iz dokumentacije je sicer razvidno, da se tožnik zdravi zaradi alergije, vendar iz dokumentacije, kot je že pravilno ugotovila tožena stranka, ni razvidna vzročna zveza med tožnikovo boleznijo in trgovinami, za katere tožnik zatrjuje, da so vzrok za njegovo alergijo. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja torej ni izkazano, da bi tožnikova tožba imela verjeten izgled za uspeh in da jo je razumno sprožati. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč, da se omogoči posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitivni izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).