Jedro

Sodišče ugotavlja, da pri odločanju v tej zadevi ni bil pravilno uporabljen Zakon o splošnem upravnem postopku, saj lahko organ prve stopnje pritožbo v skladu z 2. odstavkom 240. člena ZUP zavrže le, če ta ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Oddelka za okolje in prostor Upravne enote A. z dne 9. 11. 2001 s katerim je bila zavržena pritožba tožeče stranke zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je dne 4. 10. 2001 izdala Upravna enota A.. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote A. z dne 4. 10. 2001 s katerim je bila legalizirana nadomestna gradnja stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 138/1 k.o. B.. Organ prve stopnje je z dopisom dne 23. 10. 2001 tožečo stranko pozval naj v roku 8 dni od prejema dopisa, svojo pritožbo zoper navedeno gradbeno dovoljenje dopolni v skladu z določbo 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in jo opozoril na posledice, če se pozivu za dopolnitev vloge ne bo odzvala. Ker tožeča stranka svoje pritožbe v postavljenem roku oziroma vse do izdaje sklepa upravnega organa prve stopnje ni ustrezno dopolnila, je po oceni tožene stranke organ prve stopnje ravnal pravilno in zakonito, ko je pritožbo tožeče stranke kot nepopolno, v skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, zavrgel. Tožeča stranka v tožbi oziroma dopolnitvi tožbe navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota A. dne 4. 10. 2001, izdano ne da bi ji bilo omogočeno pojasniti njen dopis v katerem je nasprotovala izdaji gradbenega dovoljenja. V zvezi z njeno pritožbo zoper navedeno gradbeno dovoljenje pa meni, da je pritožbo utemeljila že s tem, ko je napisala, da se z izdanim gradbenim dovoljenjem ne strinja, poleg tega pa je bila prepričana, da bo organ sam ugotovil več kot očitno kršitev postopka, saj mora v skladu z 247. členom Zakona o splošnem upravnem postopku organ druge stopnje po uradni dolžnosti preizkusiti ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem postopku ni prijavil. Prizadeti stranki A.B. in B.B. iz Vipave nista podali odgovora na tožbo tožeče stranke, ki sta jo z dopisom tega sodišča prejeli dne 26. 5. 2004. Tožba je utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02-ZUP) v 1. odstavku 66. člena določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V 1. odstavku 67. člena pa je določeno, da vloge samo zaradi tega, ker je nepopolna ali nerazumljiva, ni dovoljeno zavreči. Organ, ki prejme tako vlogo mora v roku 3 dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo ( 2. odstavek 67. člena ZUP). V 2. odstavku 238. člena ZUP pa je določeno, da mora biti v pritožbi navedena odločba, ki se izpodbija, in pri tem označen organ, ki jo je izdal, ter njena številka in datum. Pritožnik mora v pritožbi navesti, v katerem delu in iz kakšnih razlogov izpodbija odločbo. Iz 1. odstavka 240. člena ZUP pa izhaja, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.

Iz vseh navedenih določb ZUP izhaja, da so določbe, ki govorijo o obliki in vsebini pritožbe ter o delu organa prve stopnje v zvezi s pritožbo, v odnosu na 66. in 67. člen ZUP, ki govorita o vsebini vloge vložene v upravnem postopku, specialne določbe. Glede na navedene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in podatke, ki izhajajo iz upravnih spisov, predvsem sklepa o zavrženju pritožbe tožeče stranke, ki je bil izdan na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP, sodišče ugotavlja, da pri odločanju v tej zadevi ni bil pravilno uporabljen Zakon o splošnem upravnem postopku, saj lahko organ prve stopnje pritožbo v skladu z 2. odstavkom 240. člena ZUP zavrže le, če ta ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v skladu s 4. točko 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00-ZUS) in zadevo v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ki bo morala v ponovnem postopku izdati novo odločbo ob upoštevanju 3. odstavka 60. člena ZUS.