Jedro

Kot (vsebinsko) nov predlog za odlog plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožnikov predlog le, če bi navajal in izkazal spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu.

Ob izrecnem sklicevanju na okoliščine in dokaze, ki so bili že obravnavani in upoštevani ob odločanju o zaprošeni taksni oprostitvi (za isto taksno obveznost), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre zgolj za ponovni predlog o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Predlog za oprostitev plačila sodne takse namreč vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za odlog plačila sodne takse za postopek o reviziji. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bilo o njegovem predlogu že pravnomočno odločeno, ko je bil s sklepom P 2345/2008-III z dne 3. 4. 2014 zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse in podredni predlog za obročno plačilo takse, in sicer po ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, ker je taksno obveznost sposoben plačati, ne da bi bila sredstva, s katerimi se preživlja, znatno zmanjšana.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi kršitve 11. člena Zakona o sodnih taksah – (ZST-1). Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sklepa z ugoditvijo predlogu za odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ne strinja se, da ob zavrnitvi predloga za obročno plačilo ni več upravičen do odložitve plačila takse. O teh okoliščinah bi moralo sodišče na novo vsebinsko presojati, ne pa se le formalno sklicevati na predhodni pravnomočni sklep z dne 3. 4. 2014. Gre za novo prošnjo. Sodišče jo mora na novo obravnavati in upoštevati okoliščine, ki obstajajo sedaj – po predhodni odločbi. V novem postopku bi sodišče ugotovilo, da tožnik do odločitve vrhovnega sodišča ni zmožen plačati sodne takse. Dodaja, da se plačilu sodne taksne ne izogiba, le iz upravičenih razlogov prosi za odlog, do katerih je na podlagi ZST-1 upravičen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pravnomočnosti sklepa P 2345/2008 -III z dne 3. 4. 2014 (red. št. 157, list. št. 578 spisa), s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev in obročno plačilo takse za postopek o reviziji, vložen ob vložitvi revizije 4. 12. 2013, je sodišče tožniku poslalo plačilni nalog za plačilo dolžne takse za postopek o reviziji v znesku 14.445,00 EUR v roku 15 dni. Tožnik je nato 8. 5. 2014 zaprosil za odlog plačila takse do izdaje odločbe. V zvezi z dokumentacijo in dokazili o svojem premoženjskem stanju in o okoliščinah v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za odložitev plačila odmerjene sodne takse se je izrecno skliceval na celotno dokumentacijo, ki jo je sodišču predložil sam in jo je predhodno uporabilo sodišče pri odločanju o predhodni prošnji za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse (prim. predlog na red. št. 159 spisa). Protispisne in pravno zmotne so torej pritožbene navedbe, da je bil vložen vsebinsko nov predlog, ki bi ga moralo sodišče ponovno vsebinsko obravnavati.

5. Kot (vsebinsko) nov predlog za odlog plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožnikov predlog le, če bi navajal in izkazal spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu. Tega pa ni ne zatrjeval ne dokazoval. Tudi v pritožbi ne pove, kateri so tisti upravičeni razlogi, ki bi utemeljevali zaprošeni odlog plačila takse. Ob izrecnem sklicevanju na okoliščine in dokaze, ki so bili že obravnavani in upoštevani ob odločanju o zaprošeni taksni oprostitvi (za isto taksno obveznost), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre zgolj za ponovni predlog o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Takšen predlog ni dovoljen in ga je sodišče pravilno zavrglo (319. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Predlog za oprostitev plačila sodne takse namreč vsebuje (konzumiran) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče ob obravnavi strankinega predloga za taksno oprostitev vsebinsko obravnava in presodi vse pogoje iz 11. člena ZST-1. Okoliščine, ki jih mora upoštevati pri svoji odločitvi, so bile glede na četrti odstavek tedaj veljavnega 11. člena ZST-1 enake pri oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje, bi sodišče samo odločilo tudi o morebitnem odlogu sodne takse, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji zanj. Sodišče je bilo namreč samo dolžno odločiti, kateri inštitut iz 11. člena ZST-1 je glede na ugotovljene okoliščine primera opravičljiv, ali pa predlog zavrniti, če zanj niso podani zakonski pogoji. Za tak primer gre po pravilni presoji sodišča prve stopnje tudi v obravnavani zadevi. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev (in obročno plačilo) je bila ugotovitev, da s plačilom sodne takse sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik, ne bodo občutno zmanjšana. To pa je osnova tudi za zavrnitev predloga za odloženo plačilo sodne takse.

6. Ker pritožnik ob vložitvi ponovnega predloga ni zatrjeval niti dokazoval spremenjenih okoliščin od tistih, ki so bile že ugotovljen, ponovno odločenje o zadevi, o kateri je sodišče že pravnomočno odločilo, ni več mogoče. Odločitev je torej pravilna, pritožbeni razlogi pa niso podani. Sklep tudi ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).