Jedro

Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na ta odstavek po se po drugem odstavku navedene določbe enostavni objekt ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo odvetnice A.A. za ustavitev inšpekcijskega postopka v zvezi z gradnjo nadstreška na zemljišču s parc. št. 3345 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da gre v obravnavanem primeru za inšpekcijski postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo strank ali drugih oseb. Ker tožnica z zahtevo ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi, jo je treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V nadaljevanju ugotavlja, da sporni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja tudi po uveljavitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS št. 8/13 in nadaljnji, v nadaljevanju Uredba). Investitor namreč v nasprotju z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih MESTO za ureditveno območje S 4/1 – stanovanjsko območje Jagodje v Izoli (Uradne objave Občine Izola št. 22/97, v nadaljevanju PUP Jagodje) za gradnjo manj kot štiri metre od parcelne meje, ni pridobil soglasja solastnikov parcele št. 3346 k.o. ...

2. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnic zoper izpodbijani sklep in potrdil stališče toženke, na katerem temelji izpodbijani sklep, da gradnja spornega nadstreška ni skladna s prostorskim aktom, saj solastniki parc. št. 3346 k.o. ... soglasja h gradnji nadstreška od leta 2007 do danes niso podali, zato niso utemeljeni pogoji za ustavitev postopka po 10. členu Uredbe.

3. Tožnice se s takšno odločitvijo ne strinjajo in v tožbi med drugim navajajo, da je tretja tožnica 29. 6. 2015 podala zahtevo za ponovno preveritev, ali še obstajajo razlogi za vodenje inšpekcijskega oz. izvršilnega postopka v zvezi z gradnjo nadstreška, toženka pa je to vlogo napačno obravnavala kot vlogo za ustavitev postopka. Ne strinjajo se s stališčem drugostopenjskega organa, da se zahtevo za preveritev, ali še obstajajo pogoji za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, obravnava kot zahtevo za ustavitev inšpekcijskega postopka, saj je namen preveritve ugotovitev pravilnosti nečesa, ustavitev pa je lahko kvečjemu eden od učinkov preverjanja. Toženka je prezrla, da se je tretja tožnica v zahtevi sklicevala tudi na tretji odstavek 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši. Podana je torej nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in bistvena kršitev pravil postopka. Menijo, da je napačno uporabljeno tudi materialno pravo, saj predmetni nadstrešek spada med enostavne objekte, za gradnjo pa je pridobljeno soglasje Občine Izola in soglasje prizadetega soseda pok. B.B. Dejstvo, da sta C.B. in D.B. postala solastnika parcele št. 3346 k.o. ... leta 2005, torej pred izvedbo nadstreška, po njihovem ni relevantno, saj ima soglasje njunega prednika učinek tudi na njiju, kar izhaja iz drugega odstavka 148. člena Zakona o obligacijskih razmerjih oz. drugega odstavka 125. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Podatek o začetku učinkovanja vpisa solastninske pravice E.B. pa iz zemljiške knjige ne izhaja. Iz navedenega izhaja, da je bilo pridobljeno soglasje lastnika nepremičnine parc. št. 3346 k.o. ... V obravnavanem primeru je tako podana skladnost posega z 9., 14. in 22. členom PUP Jagodje. Predlagajo odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče pritrjuje tožnicam, da tretja tožnica v vlogi z dne 29. 6. 2015 ni izrecno predlagala ustavitve inšpekcijskega postopka, temveč ponovno preveritev, ali še obstajajo razlogi za inšpekcijsko ukrepanje ob upoštevanju 10. člena Uredbe. Ker je lahko edina posledica preveritve iz drugega odstavka 10. člena Uredbe, za katero tožnice izkazujejo pravni interes, ustavitev inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, je toženka po presoji sodišča z izpodbijanim sklepom, s katerim je zavrgla zahtevo tožnic za ustavitev postopka v bistvu presodila, da v obravnavanem primeru ni pogojev za ustavitev postopka po drugem odstavku 10. člena Uredbe, kar je v obrazložitvi sklepa tudi pojasnila. S tem, ko se izrek izpodbijane odločbe glasi, da se zavrže zahteva za ustavitev postopka, zato niso bistveno kršene določbe upravnega postopka.

7. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnice v obravnavanem primeru niso izkazale obstoja pogojev za ustavitev inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 10. člena Uredbe.

8. Uredba v 10. členu določa, da se objekti, zgrajeni pred njeno uveljavitvijo, glede na zahtevnost in pogoje umestitve v prostor razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje (prvi odstavek). Če je bil do uveljavitve te uredbe začet inšpekcijski postopek, ki do uveljavitve te uredbe še ni zaključen z izvršitvijo inšpekcijske odločbe (kot je to v obravnavanem primeru, op. sodišča), po določbah te uredbe pa za tak postopek ni več pravne osnove, se inšpekcijski postopek najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe po uradni dolžnosti ustavi.

9. Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki v prvem odstavku določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na ta odstavek po se po drugem odstavku navedene določbe enostavni objekt ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.

10. Navedeno pomeni, da tudi če je objekt po uveljavitvi Uredbe pridobil status enostavnega objekta, mora biti za njegovo legalnost izpolnjen pogoj skladnosti s prostorskim aktom.

11. V zadevi ni sporna ugotovitev drugostopenjskega organa, da se obravnavani nadstrešek po Uredbi šteje za enostaven objekt. Sporna pa je njegova skladnost s prostorskim aktom.

12. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se obravnavani nadstrešek nahaja na območju, ki ga ureja PUP Jagodje, kjer je gradnja pomožnih objektov, kamor sodijo tudi nadstreški za parkirne prostore, omejena z minimalnim odmikom 4 m od parcelne meje oz. pri individualnih objektih tudi z manjšim, s soglasjem sosednjega lastnika (14. člen v zvezi z 9. členom PUP Jagodje), kar ni sporno. Prav tako ni sporno, da je nadstrešek od meje sosednje parcele št. 3346 k.o. ... oddaljen manj kot 4 m (nadstrešek je zgrajen neposredno ob meji s parcelo št. 3346 k.o. ...) ter da solastnice v upravnem postopku soglasja vseh, ki so bili solastniki navedene nepremičnine od njegove gradnje dalje (2007) niso predložile.

13. Glede na navedeno sodišče pritrjuje toženki, da tožnice izpolnitve pogoja glede minimalnega odmika niso izkazale, s tem pa tudi ne izpolnitve pogoja za začetek gradnje iz drugega odstavka 3.a člena ZGO-1 glede skladnosti gradnje s prostorskim aktom, in posledično tudi ne ustavitev inšpekcijskega postopka.

14. Glede soglasja B.B. z dne 26. 7. 1996, ki so ga tožnice priložile v upravnem postopku in tožbi, pa sodišče dodaja, da se je mogoče v primerih, ko prostorski akt zahteva soglasje mejaša, na tako soglasje sklicevati le, če je bilo dano od osebe, ki je v trenutku izdaje vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja lastnik sosednje nepremičnine, poleg tega pa se mora nanašati na konkretno gradnjo, saj se izpolnjevanje pogojev za gradnjo ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej in glede na značilnosti te gradnje (na primer sodbi tega sodišča opr. št. I U 1816/2012, I U 1127/2014). Če gre za gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, je treba priložiti soglasje osebe, ki je bila lastnik sosednje nepremičnine v času gradnje oz. njegovih pravnih naslednikov. Če gre za nepremičnino, ki je v solasti več oseb, je treba pridobiti soglasje vseh solastnikov nepremičnine. Navedeno je bilo tožnicam pojasnjeno že v sodbi tega sodišča I U 1437/2012, ki je bila izdana prav v zvezi s sporno gradnjo predmetnega nadstreška.

15. Iz upravnih spisov izhaja, da investitor (po navedbah tožnic je bil to F.A.) v času izgradnje nadstreška (po navedbah tožnic je bilo to leta 2007) s soglasji vseh solastnikov sosednje nepremičnine ni razpolagal, niti ni bilo pridobljeno kasneje (D.B., C.B., E.B.), C.B., ki je postala solastnica sosednje nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju D 348/2004 z dne 11. 3. 2005 pa gradnji celo izrecno nasprotuje, saj je bila prav ona prijaviteljica predmetne nedovoljene gradnje. Iz navedene sodbe tega sodišča pa tudi izhaja, da je bil B.B. od dne 25. 11. 1996 zgolj solastnik parc. št. 3346 k.o. ...

16. Glede na navedeno že okoliščina, da za gradnjo nadstreška niso bila pridobljena soglasja vseh solastnikov parcele 3346 k.o. ..., zadostuje za ugotovitev, da obravnavni nadstrešek ni bil postavljen v skladu s pogoji PUP Jagodje, kar pomeni, da ne more biti deležen izjeme po ZGO-1 za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Tudi sicer pa je bilo o tem, da je sporna gradnja neskladna s PUP Jagodje, ki se do izpodbijane odločitve ni spremenil, odločeno že z odločbo Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3415/2009/16 z dne 23. 12. 2011, ki je postala pravnomočna z navedeno sodbo tega sodišča dne 14. 3. 2013. 17. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). V zadevi je odločilo na seji na podlagi tretje alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.