Jedro

Teža in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno (napeljevanje zapornika k umoru bivše partnerke in njenih bližnjih med prestajanjem kazni) kažejo, da je obdolženec brezkompromisna oseba, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Ob upoštevanju, da je obdolženec že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja na škodo iste oškodovanke (bivše partnerke) na zaporno kazen, navedene okoliščine kažejo, da je intenzivnost obdolženčevega poseganja v nedotakljivost telesa in življenja oškodovancev visoka, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, takšna kazniva dejanja ponovil, ter varnosti ljudi, ki je bilo z dosedanjim ravnanjem obdolženca že ogroženo, ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom.

Izrek

Obdolženemu D. F. se pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za mesec dni, to je do 13. 9. 2015.

Obrazložitev

A. 1. S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 16. 5. 2015, v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 21. 5. 2015 je bil zoper obdolženca odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od prijetja 13. 5. 2015 od 11.00 ure dalje. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 19. 5. 2015 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa (1. 6. 2015) zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Pripor je bil obdolžencu iz istega pripornega razloga s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 11. 6. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 6. 2015 podaljšan za dva meseca, to je do 13. 8. 2015. 2. Zoper obdolženca je bila s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 4. 6. 2015 uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja napeljevanja k štirim kaznivim dejanjem umora po 4. točki 116. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B).

3. Okrajna državna tožilka iz Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu je dne 3. 8. 2015 predlagala, da Vrhovno sodišče obdolžencu pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša za čas dveh mesecev, ki je potreben za dokončanje preiskave in nadaljnje postopanje tožilstva. V predlogu navaja, da je utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kazniva dejanja nedvomno podan in natančno obrazložen v zahtevi za preiskavo, v sklepu o odreditvi pripora, v sklepu o uvedbi preiskave in sklepu o podaljšanju pripora, zato se „v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na navedene obrazložitve“. Še vedno je podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, še vedno obstajajo že ugotovljene in v prej navedenih sklepih obrazložene objektivne in subjektivne okoliščine, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bi obdolženec ob izpustitvi na prostost ponovil istovrstno kaznivo dejanje, saj bi prosto prišel do oškodovancev oziroma dokončal kaznivo dejanje, s katerim grozi, ter navaja, da se „v izogib ponavljanju sklicuje na predlog tožilstva izvenobravnavnemu senatu za podaljšanje pripora z dne 2. 6. 2015“. Obdolženec je prestajal kazen štiri leta in šest mesecev zapora zaradi več nasilnih kaznivih dejanj, storjenih zoper isto oškodovanko. Obravnavano kaznivo dejanje je storil med prestajanjem kazni, kar kaže, da ga prestajanje kazni ni odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj. Zaradi obnašanja v ZPKZ Dob obdolženec ni izpolnil kriterijev za predčasen odpust in ni bil deležen prostih izhodov. Iz podatkov CSD Šentjur izhaja, da pri obdolžencu v času prestajanja kazni ni prišlo do sprememb pri sprejemanju odgovornosti za svoje ravnanje in zato, da je pristal v zaporu, še vedno krivi partnerko in strokovne službe. S tem ko se je poslabšala obdolženčeva premoženjska in bivanjska situacija, saj sta njegova dela stanovanjske hiše na dražbi kupila oškodovankina starša, sam pa je bil iz pritličja hiše, kjer je živel pred zaporom, izseljen v maju 2015, se je njegovo sovraštvo in jeza do oškodovancev poglobila. Ne gre prezreti tudi okoliščine, da je k izvršitvi kaznivih dejanj napeljal sojetnika, ki je bil obsojen zaradi umorov, in se mu je obetala izpustitev na prostost, torej osebo, ki je imela realne možnosti, da na prostosti izvrši kazniva dejanja h katerim ga je napeljeval in mu obljubil nagrado. Pripor je po oceni državne tožilke neogibno potreben in sorazmeren ukrep za zagotovitev varnosti štirih oškodovancev, saj milejši ukrep, glede na intenzivnost ponovitvene nevarnosti, ne bi bil učinkovit. 4. S predlogom državne tožilke za podaljšanje pripora so bili obdolženec in njegovi zagovorniki iz Odvetniške družbe K. o.p., d.o.o., seznanjeni. Zagovorniki v izjavi z dne 5. 8. 2015 ocenjujejo, da predlog državne tožilke ni utemeljen in predlagajo, da Vrhovno sodišče predlog za podaljšanje pripora zavrne. Navajajo, da je glede na izpoved zaslišanih prič J. K., R., D., stopnja utemeljenega suma nižja kot je obstajal v času uvedbe pripora. Neutemeljeno je sklicevanje državne tožilke na do sedaj izdane odločbe v tej zadevi, golo sklicevanje na vsebino sodnih odločb in pravnih sredstev zoper te odločbe, ne zadostuje za utemeljevanje predloga za podaljšanje pripora; tožilstvo pa se v predlogu vsebinsko ne opredeli do tako imenovano objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki se vežejo na osumljenca in so pomembne pri presoji razlogov za podaljšanje pripora, zato se obramba o tem niti ne more izjasniti.

5. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novem mestu je ob predložitvi predloga državne tožilke za podaljšanje pripora Vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o podaljšanju pripora, v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP podala izjavo, da bo v preiskavi pridobljeno še mnenje izvedenca za psihiatrijo (za kar je že bila izdana odredba), glede na odločitev izvenobravnavnega senata pa je za dne 20. 8. 2015 predvideno zaslišanje prič I. K., S. P., H. A., D. B., E. K. in S. V.; po končani preiskavi pa bo spis vrnjen tožilstvu v pristojno poslovanje.

B.

6. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v zakonu predpisana kazen nad pet let zapora, podaljšati pripor največ še za tri mesece. Ker je za kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena KZ-1B predpisana kazen zapora najmanj 15 let (za napeljevanje pa se storilec kaznuje enako, kot bi dejanje storil sam), je ta formalni pogoj za podaljšanje pripora zoper obdolženca podan.

7. Pripor sodišče podaljša, če so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP pa je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti določene osebe, za katero je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, njeno prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine, kažejo na nevarnost, da bi ponovila kaznivo dejanje.

8. Vrhovno sodišče je sledilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolženca podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ker se po oceni Vrhovnega sodišča okoliščine od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora obdolžencu niso v ničemer spremenile. Vrhovno sodišče ugotavlja, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje napeljevanja k štirim kaznivim dejanjem umora po 4. točki 116. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave. Pritrditi je sicer navedbam v odgovoru obrambe na predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, da tožilka v predlogu ni obrazložila obstoja utemeljenega suma kot enega od pogojev za odreditev oziroma podaljšanje pripora. Vendar je ta pogoj, to je utemeljenost suma, ki ga je tožilstvo obrazloženo zatrjevalo v zahtevi za preiskavo, izkazan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 4. 6. 2015, na katerega se tožilka sklicuje, ter v dosedanjem teku preiskave, glede na izpovedbe zaslišanih prič J. K. in B. D., ni bil omajan.

9. Teža in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno (napeljevanje zapornika k umoru bivše partnerke in njenih bližnjih med prestajanjem kazni) kažejo, da je obdolženec brezkompromisna oseba, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Ob upoštevanju, da je obdolženec že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja na škodo iste oškodovanke (bivše partnerke) na zaporno kazen (sodba Okrožnega sodišča v Celju I K 75336/2010 z dne 31. 1. 2012, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju I Kp 75336/2010 z dne 28. 9. 2012), navedene okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča kažejo, da je intenzivnost obdolženčevega poseganja v nedotakljivost telesa in življenja oškodovancev visoka, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, takšna kazniva dejanja ponovil, ter varnosti ljudi (bivše partnerke in njenih sorodnikov), ki je bilo z dosedanjim ravnanjem obdolženca že ogroženo, ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom. Poseg v pravico obdolženca do osebne svobode je glede na vse navedene okoliščine tudi sorazmeren s pravico oškodovancev do njihove osebne varnosti.

10. Zoper obdolženca je bil pripor podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Novem mestu do 13. 8. 2015. Kot izhaja iz podatkov spisa in pojasnila preiskovalne sodnice z dne 6. 8. 2015, preiskovalna sodnica preiskavo praktično zaključuje, razen s strani obrambe predlaganega zaslišanja prič - S. P., H. A., D. B., E. K. in S. V., katerih zaslišanje je že razpisano za 20. 8. 2015, ter pridobitve psihiatričnega izvedenskega mnenja za obdolženca (obdolženca pa je psihiater že pregledal 27. 7. 2015). Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora obdolžencu za dva meseca, kot to predlaga državna tožilka, ni potrebno. Upoštevaje določbo 200. člena ZKP, ki nalaga vsem organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu, je Vrhovno sodišče pripor obdolžencu podaljšalo za mesec dni, to je do 13. 9. 2015, to je za čas, ki po presoji Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi zadošča tudi državnemu tožilstvu za odločitev, skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZKP.