Jedro

Očitek storitve t.i. predlagalnih deliktov pa samo po sebi ne pomeni, da pripor zoper obtoženega ne bi bil upravičen ali utemeljen ukrep, kot to v izpodbijanem sklepu pojasnjuje že sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženega A. A. še vedno podani.

2.Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica, kot navaja zaradi kršitve določb Ustave Republike Slovenije, ter kršitve določb Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in pripor zoper obtoženega odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drugostopenjsko sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora, v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter dokaze, na katerih slednja temelji. Iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale kakšne nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Zato ni mogoče slediti lastni oceni dokazov, ki jo zagovornica ponuja v pritožbi, in iz katere izpeljuje zaključek, da pogojev za pripor ni več, ker je oškodovanka nezainteresirana za kazenski postopek in se dogodkov več ne spomni, ter da izvedeni kazenski postopek ne daje podlage "za uporabo kaznivega dejanja nasilja v družini", ostala dejanja, ki se očitajo obtožencu pa so predlagalni delikti. V tej fazi kazenskega postopka se namreč ne ocenjuje dokazov na način, kot to uveljavlja zagovornica, saj je takšna ocena prepuščena nadaljnjemu postopku. Zato pritožbeni pomisleki ne morejo omajati pravilnosti prvostopenjskega zaključka o obstoju utemeljenega suma obtožencu očitanih kaznivih dejanj.

6.Povsem neumestne pa so navedbe zagovornice, da podatki o obtoženčevem domnevnem obnašanju, ki naj bi se nanašali na njegovo "vezanje in vklepanje" ter prihode na sodišče, ne morejo imeti negativnih posledic v smislu odvzema prostosti, saj te okoliščine prvo sodišče pri ugotavljanju obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, sploh ni upoštevalo.

7.Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je pripor zoper obtoženca še vedno neogibno potreben in z vidika varnosti ljudi ter glede na visoko stopnjo ogrožanja oškodovanke in drugih potencialnih oškodovancev še vedno nujen in sorazmeren ukrep. Ni pa se mogoče strinjati s pritožnico, ki opozarja na domnevno nesorazmernost pripora glede na dosedanji čas trajanja. Glede na vse podatke v spisu, upoštevajoč težo in obseg obtožencu očitanih kaznivih dejanj in dejstvo, da kazenski postopek poteka kontinuirano ter brez nepotrebnega odlašanja, se pritožbeni očitki zagovornice glede zatrjevane časovne nesorazmernosti pripora, in s tem povezanimi kršitvami določb Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah, izkažejo za neutemeljene.

8.Ker glede na obrazloženo, pritožbeni očitki zagovornice niso utemeljeni, in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, sodišče druge stopnje kršitev ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP)

9.Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.