Jedro

Popravni sklep ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati vsebinsko napačno odločitev sodišča.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o popravi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlog tožene stranke za izdajo sklepa o popravi zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v III. točki izreka svoje sodbe odločilo, da mora toženec tožnicama povrniti njune pritožbene stroške v znesku 1.436,67 EUR. V obrazložitvi je navedlo, da se tožnicama „prizna priglašenih 1.177,60 EUR nagrade za postopek in 22 % DDV, kar skupaj znaša 1.436,67 EUR“.

2. S sklepom o popravi z dne 2. 6. 2020, izdanim na toženčev predlog, je sodišče druge stopnje svojo sodbo popravilo tako, da je znesek 1.436,67 EUR nadomestilo z zneskom 868,64 EUR, znesek 1.177,60 EUR pa z zneskom 712 EUR. V obrazložitvi je pojasnilo, da je pri izračunu pritožbenih stroškov tožnic pomotoma upoštevalo celotno vrednost spora in ne le vrednost pritožbeno izpodbijanega dela.

3. Tožnici sta zoper sklep o popravi vložili pritožbo, v kateri predlagata razveljavitev sklepa in zavrnitev predloga za popravo. Pritožba je bila vročena tožencu, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka.

4. Tožnici v pritožbi zoper sklep navajata, da ne gre za računsko pomoto, ki se jo lahko odpravi s popravnim sklepom, ampak gre za vsebinsko napako. Na to kaže tudi okoliščina, da sta izrek in obrazložitev sodbe v navedbi zneska skladna. Toženec po drugi strani navaja, da posebna pritožba zoper popravni sklep ni dopustna; sicer pa meni, da je bila s sklepom pravilno odpravljena računska pomota.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predsednik senata lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožnici pa utemeljeno opozarjata, da popravni sklep ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati vsebinsko napačno odločitev sodišča. V konkretnem primeru ni šlo za očitno računsko pomoto, temveč za napačno priznano stroškovno postavko, torej za vsebinsko napačno odločitev.

7. Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog toženca za izdajo popravnega sklepa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).