Jedro

Stališče, da zoper isto osebo za isto denarno terjatev ne moreta vzporedno teči dva izvršilna postopka, je nepravilno.

Po 3. točki izreka sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-7 (Uradni list RS, št. 38/07) v času zadržanja izvrševanja ZFPPod-B ustavitve postopkov iz 1. odstavka 4. člena tega zakona nimajo pravnih učinkov. Pravni učinki sklepa pa glede na njegovo pravno naravo z razveljavitvijo 4. člena ZFPPod-B (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-9, Uradni list RS, št. 58/07) niso mogli ponovno nastopiti. Ustavno sodišče je v 6. točki izreka navedene odločbe odločilo, da se upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B (ki so bili po sklepu Ustavnega sodišča prekinjeni) nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod in s tem, po presoji sodišča, (vsaj) v upravnih postopkih, učinke sklepov o ustavitvi postopka dokončno odpravilo. V teh postopkih namreč, drugače kot v sodnih, sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče odpraviti na pritožbo stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Po izpodbijanem sklepu se zoper tožečo stranko opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o., na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 19. 10. 2007, ki po stanju na dan 19. 10. 2007, skupaj s stroški te davčne izvršbe, znašajo 13.219,34 EUR. Izvršba se opravi na denarne prejemke, ki jih prejema pri delodajalcu B. d.o.o. Iz razlogov sledi, da se izvršba opravi zoper tožečo stranko kot družbenika iz sodnega registra izbrisane družbe A. d.o.o., na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02-odl.US, v nadaljevanju: ZFPPod). Po 27. členu ZFPPod z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha. V tem primeru se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD (da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe). Skladno z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Davčni organ po navedenih določbah lahko uveljavlja terjatev od družbenika, ki je aktivno vplival na poslovanje družbe. Sklep o izbrisu družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka .... z dne .... 2002, tožeči stranki je bilo poslano tudi obvestilo o neplačanih davkih, s katerim ji je bilo omogočeno dokazovanje položaja pasivnega družbenika. Tožeča stranka dokazov ni predložila. V ostalem je sklep utemeljen z določbami Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju: ZDavP-2), ki urejajo davčno izvršbo.

Ministrstvo za finance z odločbo št. ... z dne 30. 12. 2008 pritožbi tožeče stranke delno ugodi in sklep v seznamu izvršilnih naslovov spremeni glede datuma izvršljivosti posamezne obveznosti. Drugih nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ne najde. Enoletni rok za uvedbo prisilne izterjave je bil podaljšan za čas zadržanja izvrševanja 3. poglavja ZFPPod do končne odločitve Ustavnega sodišča za 150 dni. Davčni urad je terjatev pravočasno uveljavljal z izdajo sklepa št. ... z dne 28. 8. 2003, ki je bil tožeči stranki vročen pred iztekom tako podaljšanega roka. Izpodbijani sklep zato predstavlja le nadaljevanje postopka davčne izvršbe. O položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika je pritožbeni organ zavzel stališče že v odločbi št. ... z dne 31. 1. 2006, s katero je zavrnil njeno pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi z dne 28. 8. 2003. Ugotovljeno je bilo, da je družbenik izbrisane družbe (poslovni delež 24,5%) ter njen direktor, ki je družbo zastopal neomejeno. Kljub temu, da je breme dokazovanja položaja pasivnega družbenika na tožeči stranki, pa dokazov za to ni predložila niti v pritožbenem postopku zoper sklep z dne 28. 8. 2003 in tudi ne v tem pritožbenem postopku. Stališče, da bi moralo biti tožeči stranki pred začetkom davčne izvršbe poslano obvestilo skladno s 128. členom ZDavP-1 po presoji pritožbenega organa ni pravilno. Po določbah ZDavP-2 obvestilo ni obvezno, z dolgom pa je bila tožeča stranka seznanjena že z vročitvijo sklepa z dne 28. 8. 2003. Ob ugotovljenem dejanskem stanju zavrne tudi ugovor zastaranja pravice do izterjave po določbah 125. in 126. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Izvršilni postopek, začet s sklepom o izvršbi z dne 28. 8. 2003 je bil s sklepom Davčnega urada Ljubljana, št. ... z dne 18. 4. 2007 ustavljen. Z izpodbijanim sklepom je bil postopek davčne izvršbe ponovno začet in ne predstavlja nadaljevanja postopka davčne izvršbe po sklepu z dne 28. 8. 2003, kot naj bi to izhajalo iz obvestila davčnega organa št. ... z dne 13. 11. 2007. Sklepa o ustavitvi davčne izvršbe, ki naj, kot izhaja iz obvestila, ne bi imel pravnih učinkov, davčni organ ni odpravil. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke utemeljena tudi zato, ker je v nasprotnem primeru davčni organ v isti zadevi odločil dvakrat. Trditev pritožbenega organa, da gre za nadaljevanje postopka, ne vzdrži, ker sklep iz leta 2003 temelji na seznamu zaostalih obveznosti na dan 14. 2. 2003, izpodbijani sklep pa na seznamu zaostalih obveznosti z dne 19. 10. 2007. Oba sklepa se nanašata tudi na isti predmet izvršbe. Davčni postopek po izpodbijanem sklepu je po mnenju tožeče stranke začet izven zakonsko določenega roka in je kot tak nedovoljen. Vztraja tudi pri pritožbenem stališču, da bi morala biti pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjena s svojimi pravicami in obveznostmi. Davčni organ ni upošteval obveznega navodila Generalnega davčnega urada z dne 8. 10. 2007, iz katerega izhaja, da se pred pričetkom davčne izvršbe na podlagi določb ZFPPod družbenika z obvestilom seznani z davčnim dolgom izbrisane družbe ter pozove k predložitvi dokazov, iz katerih izhaja, da v izbrisani družbi ni imel položaja aktivnega družbenika. Tožeči stranki tako obvestilo v konkretni davčni izvršbi ni bilo vročeno. S tem ji je bila odvzeta možnost, da se v zadevi izjavi. Na tej podlagi tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep in odločbo o pritožbi odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Sklep o ustavitvi postopka prisilne izterjave po sklepu z dne 28. 8. 2003 je bil izdan na podlagi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07). Po njegovi izdaji je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) zadržalo izvrševanje določb ZFPPod-B in odločilo, da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, in sicer do končne odločitve Ustavnega sodišča. Z odločbo št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07) je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta 1. in 3. člen ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4. člen ZFPPod-B razveljavilo in odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod. V zakonu ni ovire za to, da davčni organ za izterjavo istega davčnega dolga poseže hkrati na različne predmete izvršbe, v obravnavani zadevi pa se v obeh sklepih (izpodbijanem in tistem iz leta 2003) vrši izvršba iz denarnih prejemkov, pri čemer pa je treba upoštevati, da gre za različna izplačevalca denarnih prejemkov. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka vztraja, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom začela nov izvršilni postopek, za kar pa ni imela zakonske podlage. Po odločbi Ustavnega sodišča se postopki po določbah ZFPPod nadaljujejo in končajo, ne pa začenjajo znova. Ne gre le za spremembo izreka sklepa o davčni izvršbi, temveč za povsem nov sklep v zadevi, o kateri je bilo že odločeno s sklepom z dne 28. 8. 2003. Dolžnost tožene stranke je, da po uradni dolžnosti pazi, da zoper isto osebo za isto denarno terjatev ne tečeta dva izvršilna postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo vztraja, da je terjatev uveljavljala pravočasno. Ker izvršba po prvem sklepu ni bila uspešna, je davčni organ postopal pravilno, ko je izdal nov sklep o davčni izvršbi glede na spremembo zaposlitve tožeče stranke. Terjatve tako ni uveljavljal šele z izdajo sklepa z dne 8. 11. 2007, temveč že s sklepom z dne 28. 8. 2003, kar je v zadevi bistveno. Ker je terjatev je uveljavljal pravočasno, ni bilo več nobene ovire, da stori vse za izterjavo davčnega dolga in se pri tem posluži več sredstev izvršbe, vse dokler pravica do izvršbe ne preneha na kakšen z zakonom določen način (npr. zastaranje, plačilo, odpis ipd).

Tožba ni utemeljena.

Ugovor zastaranja pravice do izterjave in ugovor kršitve pravice tožeče stranke, da se izjavi, pritožbeni organ utemeljeno in s pravilnimi razlogi zavrne. Ker tožeča stranka pri slednjem vztraja tudi v upravnem sporu, ga sodišče zavrača z enakimi razlogi in jih zato ne ponavlja.

Med strankama ni spora o tem, da je bil sklep o izbrisu družbe objavljen v Uradnem listu RS, št. ... dne ... 2002 in da je bila davčna izvršba s sklepom o prisilni izterjavi dolga z dne 28. 8. 2003 začeta pred iztekom roka, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov izbrisane družbe. Ker je po navedenem tožena stranka svoje terjatve do tožnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljala pravočasno, po presoji sodišča ni ovire za to, da z izterjavo nadaljuje (po istem ali po novo izdanih sklepih o prisilni izterjavi), vse do poplačila, oziroma do prenehanja terjatve na drugi podlagi. Sodišče se po navedenem strinja s stališčem, ki ga tožena stranka zavzame v odgovoru na pripravljalno vlogo. Po presoji sodišča zakon davčnemu organu tudi ne preprečuje, da zoper istega dolžnika in za izterjavo iste denarne terjatve uporabi več sredstev izvršbe. Stališče tožeče stranke, da zoper isto osebo za isto denarno terjatev ne moreta vzporedno teči dva izvršilna postopka, je zato po presoji sodišča nepravilno.

S sklepom o ustavitvi postopka z dne 18. 4. 2007 je bil po presoji sodišča ustavljen le postopek po sklepu o prisilni izterjavi dolga z dne 28. 8. 2003, ne pa tudi postopek izvršbe, ki je bil začet z njegovo izdajo. Sklep o ustavitvi postopka temelji na določbah 1. in 2. odstavka 4. člena ZFPPod-B. Po 1. odstavku tega člena se po sili zakona ustavijo vsi postopki, začeti na podlagi ZFPPod, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe. 2. odstavek upravnemu organu nalaga, da v 30 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda sklep o ustavitvi postopka v skladu s prejšnjim odstavkom. Ker je po navedenih določbah zakona nastopila ustavitev postopka že po sili zakona, ima sklep, izdan na podlagi 2. odstavka 4. člena ZFPPod-B lahko le značaj ugotovitvenega in ne oblikovalnega sklepa. Po 3. točki izreka sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-7 (Uradni list RS, št. 38/07) v času zadržanja izvrševanja ZFPPod-B ustavitve postopkov iz 1. odstavka 4. člena tega zakona nimajo pravnih učinkov. Na tej podlagi tudi ni učinkoval sklep o ustavitvi postopka davčne izvršbe z dne 18. 4. 2007. Pravni učinki sklepa pa glede na njegovo pravno naravo z razveljavitvijo 4. člena ZFPPod-B (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-9, Uradni list RS, št. 58/07) niso mogli ponovno nastopiti. Ustavno sodišče je v 6. točki izreka navedene odločbe odločilo, da se upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B (ki so bili po sklepu Ustavnega sodišča prekinjeni) nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod in s tem, po presoji sodišča, (vsaj) v upravnih postopkih, učinke sklepov o ustavitvi postopka dokončno odpravilo. V teh postopkih namreč, drugače kot v sodnih, sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče odpraviti na pritožbo stranke (primerjaj 12. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-7, Uradni list RS, št. 38/07).

Ker je po navedenem tožba neutemeljena, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 106/05). Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.