Jedro

Dolžnica sodne takse za ugovor ni plačala, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 61.a člena ZIZ pravilno in zakonito odločilo, da se navedeni ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjenega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi umaknjen, ker ga ni dopolnila tako, da bi zanj plačala sodno takso.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica vložila ugovor z dne 23.07.2007 (list. št. 50), ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pravočasno pritožbo, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se je po stečaju prijavila na Zavod za zaposlovanje, in da prejema denarno socialno pomoč v višini 288,21 EUR, kar ne zadostuje za osnovno preživetje tako nje kot tudi njenega mladoletnega otroka. Iz tega razloga ne more plačati sodne takse v znesku 40,00 EUR za navedeni ugovor. V nadaljevanju navaja, da je upnikova terjatev nastala iz naslova njene dejavnosti kot samostojne podjetnice. Pojasni, da so poslovna razmerja iz priglašene podjetniške dejavnosti samostojnega podjetnika dokončno urejena s stečajnim postopkom, in se pri tem izrecno sklicuje na določilo prvega odstavka 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL v zvezi s 500. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njene pritožbe.

Najprej je potrebno pojasniti, da je tudi pritožbeno sodišče dolžničino vlogo z dne 23.07.2003, obravnavalo kot pritožbo. Pri tem je upoštevalo, da je dolžnikov ugovor pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži le pritožbo (prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Prav tako je upoštevalo, da je sodišče prve stopnje navedeno vlogo v delu, ki se nanaša na slabe premoženjske razmere, obravnavalo kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks (vključno za pritožbo), zato teh njenih navedb ni več obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnica pravočasno vložila ugovor z dne 05.05.2009 (list. št. 33) skupaj s prilogami zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 dolžnici poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse (list. št. 41) za navedeni ugovor v znesku 40,00 EUR v roku 8 dni in jo opozorilo na posledice neplačila sodne takse v navedenem roku. Navedeni plačilni nalog je bil dolžnici vročen dne 22.05.2009 (vročilnica na list. št. 44). Tako je je rok za plačilo navedene sodne takse začel teči dne 23.05.2009 in se iztekel dne 30.05.2009. Dolžnica sodne takse za navedeni ugovor ni plačala, kar sama tudi smiselno prizna v pritožbi, kljub temu, da je bila opozorjena na pravne posledice neplačila sodne takse. Pri njej tudi niso bili podani pogoji za oprostitev plačila navedene sodne takse, saj predloga za oprostitev plačila sodne takse za navedeni ugovor zoper sklep o izvršbi sploh ni vložila.

Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki je bil dolžnici vročen dne 16.07.2009, na podlagi tretjega odstavka 61.a člena ZIZ pravilno in zakonito odločilo, da se navedeni ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjenega.

K vsemu navedenemu je potrebno še dodati, da se pritožbeno sodišče s pritožbenimi trditvami, s katerimi v bistvu ponovi svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi, pri tem pa se izrecno sklicuje na navedena določila ZPPSL in ZFPPIPP, ni ukvarjalo, saj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niso pomembne.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, zaradi katerih je bila vložena pritožba, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih dolžnica ni priglasila.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.