Jedro

Krajša razdalja oziroma bivanje na območju drugega sodišča ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivališča do pristojnega sodišča glede na oddaljenost in stanje udeležencev nesorazmerno težavo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče nepravdni postopek zaradi spremembe odločbe o zaupanju mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, preživnine in stikov.

2.Predlagateljica je vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je nasprotni udeleženec odpeljal hčer A. A. v Republiko Srbijo. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II N 1559/2022 z 20. 6. 2023 določilo stike in za primer neizvrševanja sklepa tudi denarno kazen. Ker nasprotni udeleženec ureditve stikov ni upošteval, je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z 12. 3. 2024 določilo uvajalne stike v prostorih CSD ter ustavilo postopek za izterjavo denarne kazni. Prav tako ni odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe predlagateljice, čeprav je predlog identičen predlogu, kateremu je bilo ugodeno, ko je predlagateljica odpeljala hčer B. B. v Republiko Srbijo. Okrožno sodišče v Ljubljani je v dveh identičnih primerih ravnalo različno. Nekritično je presojalo, ali predlagateljica dejansko zasleduje interese otroka in mladoletni A. A. postavilo kolizijskega skrbnika. Ni se opredelilo do navedb, da je nasprotni udeleženec odvisnik od prepovedanih drog in ima težave z nasiljem. Z najmilejšimi ukrepi v odnosu do nasprotnega udeleženca sodišče kaže vnaprejšnjo odločenost, da bo zaupalo otroka v vzgojo in varstvo očetu. Pristranskost se kaže na celotnem družinskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlagateljica trenutno biva v Kočevju, zato bi se postopek lažje opravil pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Sodišče je približno 15 minut bližje od sedaj pristojnega sodišča, prav tako je bližje mejnemu prehodu z Republiko Hrvaško. Je tudi bližje prebivališču mladoletne A. A. in nasprotnega udeleženca. Prenos pristojnosti bi zmanjšal stroške in časovno breme obeh udeležencev postopka.

3.Nasprotni udeleženec je odgovoril na predlog predlagateljice. Navaja, da ni podan skladno z določbami 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), navedbe o pristranskem vodenju postopka niso resnične, prav tako ni odvisen od prepovedanih drog. Ne strinja se s prenosom pristojnosti na Okrožno sodišče v Novem mestu, saj takšen prenos ne bi imel nobenih finančnih posledic, predlagateljica pa dejansko biva v Ljubljani.

4.Predlog ni utemeljen.

5.V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med njimi je zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Na podlagi objektivnega testa se preverja, ali je sodišče zagotavljalo zadostna jamstva za izključitev vsakršnega legitimnega dvoma o nepristranskosti. Videz nepristranskosti se presoja z vidika razumnega in nepristranskega opazovalca, ki je povezan s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča, saj je v demokratični družbi pomembno, da sodišča ne le delujejo pravično, temveč tudi vzbujajo zaupanje javnosti v svojo nepristranskost.

6.Med druge tehtne razloge sodna praksa ne uvršča zahteve po subjektivni nepristranskosti sodišča. Subjektivni test terja oceno osebnega prepričanja in ravnanja posameznega sodnika, zlasti z vidika morebitne prisotnosti osebnih stališč, predsodkov ali interesov v konkretni zadevi. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo. Ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu 67. člena ZPP.

7.Predlagateljica v predlogu navaja okoliščine, ki naj bi domnevno kazale na pristransko ravnanje sodnice, njen odklonilni odnos do predlagateljice in vnaprejšnjo opredeljenost. Gre za osebna prepričanja predlagateljice o pristranskem vodenju postopka. Uveljavljanju takšnih kršitev je namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Nobenih takšnih okoliščin predlagateljica ne navede, ampak le posplošeno trdi, da je podana splošna objektivna ovira za pošteno sojenje, ki se nanaša na celoten oddelek za družinsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

8.Tudi trditve predlagateljice, ki se nanašajo na pravilno izvedbo postopka, za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.

9.Temeljni namen delegacije pristojnosti je smotrnost - v poštev pride predvsem takrat, ko je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši, kot pri pristojnem sodišču. Po navedbah predlagateljice je Okrožno sodišče v Novem mestu približno 15 minut bližje začasnemu prebivališču predlagateljice kot Okrožno sodišče v Ljubljani, bližje naj bi bilo tudi Republiki Srbiji. Krajša razdalja oziroma bivanje na območju drugega sodišča ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivališča do pristojnega sodišča glede na oddaljenost in stanje udeležencev nesorazmerno težavo. Takšnih okoliščin predlagateljica ne zatrjuje, prej navedeni razdalji pa nista bistveno krajši. Predlagateljica pa končno ne pojasni, kako naj bi na konkreten postopek vplivalo dejstvo, da je Okrožno sodišče v Novem mestu bližje mejnemu prehodu z Republiko Hrvaško.

10.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1Sklepa VSRS I R 160/2022 s 7. 12. 2022, I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in drugi.

2Sklepi VSRS I R 13/2005 z 11. 2. 2005, I R 58/2006 s 15. 6. 2006, I R 89/2018 z 21. 6. 2018 in drugi.

3Sklep VSRS I R 2/2015 s 15. 1. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.