Jedro

Stroški pravde za ugotovitev obstoja upnikove terjatve zoper stečajnega dolžnika so stroški stečajnega postopka, za katere sodišče proti stečajnemu dolžniku lahko dovoli izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo, ker je dolžnik v stečaju in zoper njega po 1. odst. 111. člena ZPPSL (Ur. l. RS 67/93, v sklepu napačno naveden 1. odst. 99. člena prej veljavnega stečajnega zakona) ni mogoče dovoliti izvršbe.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da z izvršbo zahteva plačilo pravdnih stroškov, prisojenih v pravdi, ki je tekla proti stečajnemu dolžniku, ki jih je tudi povzročil. Ti stroški so zato stroški stečajnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka zoper dolžnika res ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe, vendar samo za poplačilo terjatev, glede katerih takrat že obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. V obravnavanem primeru pa temu ni bilo tako. Izvršilni naslov je namreč očitno nastal šele po začetku stečajnega postopka, saj je v njem odločeno o ugotovitvi obstoja upnikove terjatve. Pravdni stroški, ki jih mora stečajni dolžnik plačati na podlagi takega izvršilnega naslova, so po izrečni določbi 1. odst. 145. člena ZPPSL stroški stečajnega postopka. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL določba 1. odst. tega člena ne velja.

Pritožbeno sodišče je na podlagi utemeljene pritožbe napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopjne v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).