Jedro

V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.

Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v I. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljev predlog, naj se odpravi njegova preživninska obveznost do nasprotne udeleženke in da jo je dolžan preživljati A. A., zunajzakonski partner njene matere (I. točka izreka), (2) zavrglo je predlog nasprotne udeleženke, da se za njenega očeta potrdi A. A. in da s tem prenehajo starševske dolžnosti in pravice predlagatelja (II. točka izreka), in (3) spremenilo sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 000/2017 z dne 2. 2. 2021 v delu glede stikov tako, da ti potekajo po dogovoru med udeležencema in na željo nasprotne udeleženke v prisotnosti njenega brata.

2. Predlagatelj v pritožbi nasprotuje navedenemu sklepu in predlaga, naj se preživnina odpravi in naj se odločitev o stikih razveljavi ter o njih ponovno odloči ob morebitnem izpodbijanju in ugotavljanju očetovstva.

Ker mesečni prihodki ne presegajo cenzusa 400,56 EUR, odločitev ni izvršljiva. Enako velja za prejšnji sodni sklep. Ob izdaji prejšnjega sklepa je obstajal še delček upanja, da si povrne zaposlitev. Zavajajoča in neumestna je primerjava s poravnavo iz 2014. Šele ob upoštevanju celotne poravnave bi bilo mogoče ugotoviti razloge za sporazumno dogovorjeno v višini 50 EUR. Možnosti za zaposlitev so glede na napredovanje bolezni in starost dejansko nične. Dejansko prejema invalidsko nadomestilo v višini 324,31 EUR in socialno pomoč v višini 76,25 EUR. Te podatke bi lahko sodišče pridobilo po uradni dolžnosti. Izvršba, ki jo je zoper njega vložila mati nasprotne udeleženke, še vedno velja in mu kljub neizvršljivosti povzroča stroške in negativne obresti. Ob kreditu za nujno potreben avto v višini 200 EUR, ki ga bo moral plačevati še eno leto, in položnicah v višini 200 EUR mu ne ostane nič. Izplačila preživninskega sklada so deklici v škodo. Če ne bo sam vložil tožbe za izpodbijanje očetovstva, jo bo gotovo vložil preživninski sklad. Tedaj bo treba vrniti vse prejete zneske skupaj z obrestmi in stroški. Mati razmetava z denarjem in preživnine ne porabi za otroka. Sodišče ni upoštevalo materine neiskrenosti in manipuliranja, patološke nagnjenosti k varanju in odtujenosti od otrok. Na podlagi 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je hčer dolžan preživljati materin partner. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izvede precedens in kljub zamudi zakonskih rokov omogoči izpodbijanje in ugotavljanje očetovstva. Pomanjkljiva zakonodaja ne bi smela biti v otrokovo škodo. Deklica je že dovolj odrasla, da zmore razumeti vse okoliščine, z ureditvijo očetovstva pa se vsi strinjajo.

Odločitev o spremembi stikov ni sprejemljiva. Materin predlog je bil namreč vezan na izpodbijanje očetovstva.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na predlagateljevo pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Starši sedaj enajstletne deklice (nasprotne udeleženke) so 13. 11. 2014 sklenili sodno poravnavo, s katero so se dogovorili, da se deklica zaupa v varstvo in vzgojo materi, oče pa plačuje preživnino v mesečnem znesku 50 EUR in ima z njo stike vsak drugi in četrti vikend v mesecu in po dogovoru med tednom, praznike in krajše počitnice preživlja izmenjaje pri enem in drugem od staršev, poletne počitnice pa izmenjaje v štirinajstdnevnih obdobjih. Mati je v letu 2018 vložila predlog, v katerem je poleg ukinitve preživnine za razvezanega moža (predlagatelja) predlagala še drugačno ureditev stikov med hčerjo in očetom ter zvišanje preživnine. Po sklepu z dne 2. 2. 2021 stiki potekajo tako, da je hči pri predlagatelju vsak drugi vikend in polovico počitnic, stiki pa tečejo tudi prek telefona. Materin predlog za zvišanje preživnine je sodišče zavrnilo. Ugotovilo je, da so se dekličine potrebe povečale in da so se spremenile okoliščine, ki vplivajo na materino zmožnost za preživljanje, a je glede na skromne preživninske zmožnosti očeta zavzelo stališče, da zahteva za zvišanje njegove preživninske obveznosti ni utemeljena. Tri mesece kasneje je oče vložil obravnavani predlog, v katerem se zavzema za odpravo preživninske obveznosti za hčer. Med postopkom je deklica, zastopana po materi, predlagala, naj sodišče sprejme dogovor o spremembi očetovstva in spremeni odločitev o stikih tako, da bodo ti potekali na podlagi predhodnega dogovora in ob upoštevanju hčerine želje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za sporazumno spremembo očetovstva, zavrnilo predlog za znižanje preživnine in spremenilo odločitev o stikih.

6. Zoper odločitev o zavrženju predloga za sporazumno spremembo očetovstva se predlagateljica ni pritožila. V pritožbi niso navedeni razlogi, zaradi katerih odločitev ne bi bila pravilna. O njeni pravilnosti se zato pritožbeno sodišče ne izreka.

7. Pritožnikov predlog, naj pritožbeno sodišče izvede postopek za izpodbijanje in ugotavljanje očetovstva, ni utemeljen. Zakon določa, kdo lahko začne tak postopek (88. člen Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1), in ne predvideva, da se postopek začne po uradni dolžnosti.

8. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje pri stališču, da je kljub zmožnosti vsaj enega od staršev k preživljanju otroka dolžan prispevati materin ali očetov zakonec oziroma partner. Stališče v izpodbijani sodbi o vsebini 187. člena DZ je pravilno.

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o pomanjkljivostih v presoji, ali so podane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale novo odločanje o višini predlagateljevega prispevka k hčerinemu preživljanju.

10. Stališče v izpodbijani odločbi, da se razmere od zadnje odločitve o preživnini niso bistveno spremenile, temelji na ugotovitvah, - da je predlagatelj po sodni poravnavi z dne 13. 11. 2014 dolžan plačevati preživnino v višini 50 EUR mesečno, - da je bil s sodno odločbo z dne 2. 2. 2021 zavrnjen materin predlog za zvišanje preživnine, - da predlagatelj tako kot ob izdaji navedene odločbe še vedno prejema nizke dohodke (324 EUR mesečno nadomestila za invalidnost in 100 EUR mesečno denarne socialne pomoči), - da se je sin po izdaji zadnje odločbe preselil k materi, a mu je s koncem septembra 2021 prenehal status študenta, - da so stroški za hčerino preživljanje podobni kot ob izdaji zadnje odločbe.

11. Odločitev je pravilno oprta na 197. člen DZ, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zmotno pa je stališče v izpodbijanem sklepu, da so za presojo spremenjenih okoliščin pomembna dejstva, podana ob izdaji odločbe iz februarja 2021. Navedena odločba je bila izdana na predlog matere, naj se preživnina za deklico zviša. Sodišče je ugotovilo, da so se dekličine potrebe povečale in po ponovni presoji preživninskih zmožnosti staršev in dekličinih potreb materin predlog za zvišanje preživnine zavrnilo.

12. V navedenem postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo. Okoliščin na predlagateljevi strani zato ni moglo preizkusiti z vidika morebitnega znižanja preživnine. Odločilne za presojo o obstoju spremenjenih okoliščin so zato okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi sodne poravnave v novembru 2014. Zaradi zmotnega stališča, da so pomembne okoliščine iz februarja 2021, sodišče teh ni ugotavljalo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. Nepomembna za odločitev o preživninski obveznosti pa sta tako predlagateljevo mnenje o smiselnosti uveljavljanja preživnine pri preživninskem skladu kot tudi vrednotenje materinih ravnanj. Dokler velja za dekličinega očeta, je predlagatelj dolžan po svojih zmožnostih prispevati za njeno preživljanje.

14. Ob preizkusu odločitve o spremembi stikov po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu manjkajo ugotovitve, ki bi nudile zanesljivo podlago za zaključek, da je spremenjeni obseg stikov v otrokovo korist. 15. V odločbi, izdani (le) osem mesecev pred izpodbijanim sklepom, je bil potek stikov določen nekoliko drugače, a po obsegu primerljivo kot v sodni poravnavi iz leta 2014. Kljub dvomu, ali je predlagatelj dekličin biološki oče, je bila prepoznana pomembnost vezi med njima in njegova vloga v dekličinem življenju. Druga okoliščina, ki je vplivala na obseg stikov, je bila navezanost deklice na starejšega brata, ki je tedaj živel z očetom. Odločitev v izpodbijanem sklepu, da stiki med očetom in hčerjo potekajo po njunem dogovoru in na željo deklice ter v bratovi prisotnosti, temelji na ugotovitvah, da se od avgusta, ko se je dekličin starejši (polnoletni) brat preselil k materi, stiki ne izvršujejo, da je oče hčeri predlagal, da pride k njemu le skupaj z bratom in da se je hči s tem strinjala. Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je taka odločitev v dekličino korist. Odločitev upošteva skladno voljo staršev, ni pa bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši (ki bo po vsej verjetnosti privedla do znatnega zmanjšanja obsega stikov med predlagateljem in deklico), vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno na podlagi prvega odstavka 98. člena ZNP-1 pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove koristi, a sodišče v obravnavani zadevi zanj ni zaprosilo.

16. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje tako glede odločitve o znižanju oziroma odpravi preživnine kot glede odločitve o spremembi stikov ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v I. in III. točki razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V zvezi s predlagano spremembo odločitve o stikih naj oceni, ali pridobi mnenje Centra za socialno delo in izvede druge dokaze, potrebne za presojo, ali in če da, kakšno spremembo ureditve stikov je potrebna zaradi dejstva, da dekličin brat ne živi več pri predlagatelju. Upoštevaje prvi odstavek 102. člena ZNP-1, ki določa krog upravičenih predlagateljev, naj pred tem pozove mater, ali bo vložila predlog za spremembo odločitve o stikih, in preveri, ali so se starši udeležili predhodnega svetovanja (94. člen ZNP-1 v zvezi z 203. členom DZ). V zvezi s predlogom za ukinitev preživnine (ki po naravi stvari vključuje tudi predlog za njeno znižanje) naj ugotovi, ali so se okoliščine glede predlagateljeve pridobitne sposobnosti spremenile, v primeru pritrdilnega odgovora pa tudi vire in višino predlagateljevih dohodkov oziroma drugih virov za preživljanje njega in hčere. Če bo ocenilo, da so predlagateljeve navedbe in predloženi dokazi pomanjkljivi, naj predlagatelja pozove k potrebnim dopolnitvam. Glede na obsežnost potrebne dopolnitve dejanskega stanja in ker je v zvezi z odločitvijo o stikih treba preveriti, ali so podane procesne predpostavke za odločitev o predlogu, pritožbeno sodišče ni samo odločilo o zadevi, ampak je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (42. člen ZNP-1 v zvezi s 355. členom ZPP).