Jedro

Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodiču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi: „I. Zavrne se predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

1. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine, katerih lastnik je, in sicer nepremičnine ID znak del stavbe 0000-91-12, do ½ z zaznambo te prepovedi pri gornji nepremičnini v zemljiški knjigi.

2. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove odtujitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi R. d.o.o. L, (nadalje: R. d.o.o.), zap. št. deleža 001, osnovni vložek 90.135,00 EUR, ki predstavlja 100 % delež osnovnega kapitala družbe, z vpisom te prepovedi pri zgoraj navedenem poslovnem deležu v sodnem registru.

3. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove, da v imenu in za račun družb R. d.o.o. odtuji ali obremeni nepremičnine, katerih (so)lastnica je družba R. d.o.o., in sicer zlasti nepremičnin ID znak parcela 0000 2690; ID znak parcela 0000 2689 in ID znak parcela 0000 2691, pri vseh z zaznambo te prepovedi pri gornjih nepremičninah v zemljiški knjigi. Prepoved iz prejšnjega stavka velja tudi za samo družbo R. d.o.o. 4. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove, da v imenu in za račun družb R. d.o.o. odtuji ali obremeni poslovne deleže v družbi B. d.o.o. L (nadalje: B. d.o.o.), katerih imetnica je družba R. d.o.o., in sicer: - zap. št. deleža: 0002, osnovni vložek 200.040,00 EUR, ki predstavlja 16,2630 % delež osnovnega kapitala družbe; - zap. št. deleža: 0003, osnovni vložek 799.920,00 EUR, ki predstavlja 65,0340 % delež osnovnega kapitala družbe; - zap. št. deleža: 0004, osnovni vložek 200.040,00 EUR, ki predstavlja 16,2630 % delež osnovnega kapitala družbe; - zap. št. deleža: 0005, osnovni vložek 30.000,00 EUR, ki predstavlja 2,4400 % delež osnovnega kapitala družbe; z vpisom te prepovedi pri zgoraj navedenih poslovnih deležih v sodnem registru. Prepoved iz prejšnjega stavka velja tudi za samo družbo R. d.o.o. 5. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove, da v imenu in za račun družb B. d.o.o. kakorkoli razpolaga s terjatvijo do družbe C. d.d., ki je družbi B. d.o.o. nastala zaradi nastopa položaja iz 27. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. XX z dne 30. 11. 2012, sklenjeni med B. d.o.o. (tedaj B. BPH d.o.o.) in C. d. d. (tj. prenosa dejavnosti oziroma prenosa strank v smislu 159. člena ZTFI in C. d. d. na tretjo osebo; A. A. je v imenu in za račun družbe B. d.o.o. dolžan v tej točki navedeno terjatev zoper C. d. d. dolžan uveljaviti tako, da je družba C. d. d. dolžna dolgovani znesek položiti kot sodni depozit pri okrožnem sodišču v ..., z naslednjimi pogoji: C. d. d. se pravici do vračila tega zneska odpoveduje in je do tega zneska upravičena družba B. d.o.o., in sicer po izteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o odškodninskem zahtevku tožnika - premoženja pravne osebe, ki je bila pred izbrisom vpisana s podatki: D. d.o.o., zoper toženca A. A., zaradi škode povzročene s kršitvijo obveznosti v zvez s prenosom poslovnih deležev v družbi B. d.o.o., prej pa samo v primeru, da s tem soglaša - premoženje pravne osebe, ki je bila pred izbrisom vpisana s podatki: D. d.o.o.. Prepoved in obveznost iz prejšnjega stavka velja tudi za družbo B. d.o.o. 6. Družbi C. d. d., se prepoveduje izpolniti svojo obveznost do družbe B. d.o.o., ki je družbi B. d.o.o. nastala zaradi nastopa položaja iz 27. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. YY z dne 30. 11. 2012, sklenjeni med B. d.o.o. (tedaj B. BPH d.o.o.) in C. d. d. (tj. zaradi prenosa dejavnosti oziroma prenosa strank v smislu 159. člena ZTFI iz C. d. d. na tretjo osebo), na račun družbe B. d.o.o., ali na denarni račun katerekoli druge pravne ali fizične osebe, temveč jo je v obsegu kot (še) obstoji, dolžna izpolniti tako, da dolgovani znesek položi kot sodni depozit pri Okrožnem sodišču v ..., pod naslednjimi pogoji: C. d. d. se pravici do vračila tega zneska odpoveduje in je do tega zneska upravičena družba B. d.o.o., in sicer po izteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o odškodninskem zahtevku tožnika - premoženje pravne osebe, ki je bila pred izbrisom vpisana s podatki: D. d.o.o., zoper toženca A. A., zaradi škode povzročene s kršitvijo obveznosti v zvezi s prenosom poslovnih deležev v družbi B. d.o.o., prej pa samo v primeru, da s tem soglaša - premoženje pravne osebe, ki je bila pred izbrisom vpisana s podatki: D d.o.o. 7. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove, da v imenu in za račun družbe R. d.o.o. kakorkoli razpolaga z drugim premoženjem ali obremenjuje drugo premoženje družbe R. d.o.o., zlasti tudi, da kakorkoli razpolaga s terjatvami družbe R. d.o.o. Prepoved iz prejšnjega stavka velja tudi za samo družbo R. d.o.o. 8. A. A. se naloži, da v imenu in za račun družbe R. d.o.o. brez odlašanja zahteva vračilo vseh danih predujmov in danih posojil družbe R. d.o.o., in če je potrebno tudi sodno uveljavi zahtevke za vračilo danih predujmov in posojil. Obveznost iz prejšnjega stavka velja tudi za družbo R. d.o.o. 9. A. A. se naloži, da v imenu in za račun družbe B. d.o.o. brez odlašanja zahteva vračilo vseh danih posojil družbe B. d.o.o., in če je potrebno tudi sodno uveljavi zahtevke za vračilo danih posojil. Obveznosti iz prejšnjega stavka velja tudi za družbo B. d.o.o. 10. A. A. in komurkoli po njegovem pooblastilu se prepove, da za svoj račun, za račun družbe R. d.o.o. ali za račun družbe B. d.o.o., pripozna dolg, da posojilo, da jamstvo v katerikoli obliki za katerokoli tretjo osebo, neodplačno razpolaga s katerimkoli premoženjem, razpolaga s premoženjem za plačilo ali drugo obliko odmene, ki vrednostno ne ustreza njegovi dajatvi/storitvi/opustitvi, spremeniti družbeno pogodbo družbe R. d.o.o. ter vsakršna druga dejanja, ki imajo ali utegnejo imeti za posledico zmanjšanje njegovega premoženja; prav tako mu je prepovedano opustiti ravnanje, ki bi imelo za posledico zmanjšanje njegovega premoženja.

11. A. A. se prepove spremeniti akt o ustanovitvi družbe R. d.o.o. in akt o ustanovitvi družbe B. d.o.o. 12. A. A. se prepove opustiti dolžna ravnanja, ki bi privedla do prisilne prodaje poslovnih deležev v družbi R. d.o.o. ali B. d.o.o. 13. A. A. in komerkoli po njegovem pooblastilu se prepove imenovanje novega zakonitega zastopnika družbe R. d.o.o., podelitev prokure v družbi R. d.o.o., imenovanje novega zakonitega zastopnika v družbi B. d.o.o., podelitev prokure v družbi B. d.o.o., ter kakršnakoli razširitev pooblastil obstoječemu prokuristu družbe B. d.o.o. (E. E.), ki sme zastopati družbo B. d.o.o. samo skupno z direktorjem družbe.

II. Ta začasna odredba velja od dneva izdaje sklepa naslovnega sodišča o zadevni začasni odredbi ter preneha veljati v roku 30 dni po pravnomočnosti odločitve v tej zadevi.

III. Upniku - premoženju pravne osebe, ki je bila pred izbrisom vpisana s podatki: D. d.o.o., se naloži, da v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe vloži tožbo, s katero opraviči izdajo te začasne odredbe ter o tem sodišču predloži dokazilo.“

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zahteval je povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.

6. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje zatrjevane denarne terjatve na povračilo škode vročilo v izjavo dolžniku. Ta je na predlog z obsežno vlogo in predloženimi dokazi odgovoril in sodišče je upniku, kot izhaja iz poziva z dne 26. 7. 2019 (pripetega pri list. št. 45) odgovor dolžnika vročilo in upnika pozvalo, da v roku 8 dni nanj odgovori. Upnik je navedeni poziv prejel dne 12. 8. 2019 (vročilnica, pripeta k pozivu z dne 26. 7. 2019), sodišče pa je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom že dne 8. 8. 2019, torej še preden je bil upniku sploh vročen odgovor dolžnika na upnikov predlog.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.

8. Ustavno sodišče se je v odločbi Up-419/10 že opredelilo, da iz ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave izhaja tudi pravica do izjavljanja v postopku. Iz te pravice pa izhaja, da mora biti stranki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njeni pravici, in sicer tako o dejanskih, kot o pravnih vidikih zadeve. Pravica do informacije pa je bistvenega pomena za uresničevanje pravice do izjave v postopku. Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije pa je vročanje. Tudi, če ni izrecne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče odločitev o vročanju sprejeti ob upoštevanju težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave. Ustava pa od sodišča ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov omogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka oziroma do prepoznih, nedopustnih, očitno pravno nepomembnih in neutemeljenih navedb nasprotnika in do vlog, ki ne vsebujejo ničesar novega.

9. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je svojo odločitev oprlo na trditve in dokaze tožnika, ne da bi imel upnik dejansko možnost izjasnitve o njih, zagrešilo izrecno pritožbeno uveljavljano bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Že samo navedena kršitev je narekovala ugoditvi upnikovi pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

10. Ker je zaradi neizvedenega kontradiktornega postopka ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pa se pritožbeno sodišče tudi ni spuščalo v presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa glede ugotovitve neobstoja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ. Opozarja pa na utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje glede predlaganih ukrepov zavarovanja navedlo tako skope razloge neprimernosti ukrepov (nesorazmernost, nesklepčnost in neizvršljivost), da teh razlogov pritožbeno sodišče zaenkrat ne more preizkusiti, kar bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku odpraviti, če se bodo vprašanja primernosti posameznih ukrepov zavarovanja sploh izkazala za relevantna. To se bo zgodilo v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.